Page 364 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 364
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
nomski, zagotovo pa bi morali uporabiti tudi kazalnike, ki temeljijo na su-
bjektivnih občutjih, odnosih in ravnanjih prebivalcev. Izbiro pomembnih
lastnosti oz. prepoznavnih znakov Sredozemlja, vezano na dojemanje an-
ketiranih (v njem živečih) prebivalcev, so pri svojih raziskavah uporabi-
li tudi Staut, Kovačič in Ogrin (2005; 2007) ter na Hrvaškem Tandarić idr.
(2013).
Geografsko opredeljeno območje sredozemske makroregije v Sloveniji
obsega šest pokrajin: Koprska brda, Podgorski kras, Čičarijo in Podgrajsko
podolje, Brkine in dolino Reke, Kras, Vipavsko dolino in Goriška Brda ter
morje Tržaškega zaliva (Perko 1998). Glavne značilnosti so menjavanje fli-
šnih in apneniških kamnin, razmeroma toplo, obsredozemsko podnebje,
obmorska lega s samosvojimi dejavnostmi, kot so turizem, pomorstvo ter
v pridelavo zgodnjih pridelkov in posebnih kultur usmerjeno kmetijstvo,
poselitev v tesno zgnetenih gručastih naseljih in nenazadnje litoralizaci-
ja. Od sosednjega dinarskega sveta se loči po razlikah v podnebju, rastju
in gospodarstvu (Perko in Orožen Adamič 1998, 194). V kolikor pozorneje
pregledamo lastnosti navedenih pokrajin, ugotovimo, da se v različni meri
zgolj približajo značilnostim Sredozemlja, zagotovo pa na njihove lastnosti
vpliva bližina Jadranskega morja kot dela Sredozemskega morja, zato se je
zanje kasneje uveljavilo poimenovanje obsredozemske pokrajine Slovenije
(Senegačnik 2012).
2. Metodološka pojasnila
V raziskavo o prostorskem dojemanju Sredozemlja v slovenski Istri smo
skušali zajeti reprezentativen vzorec prebivalcev, ki živijo v štirih istrskih
občinah. Za oblikovanje vzorca smo uporabili metodo kvotnega vzorče-
nja, ki se nasploh uporablja v trženjskem raziskovanju in raziskavah javne-
ga mnenja, denimo v javnomnenjskih anketah o političnih temah. Namen
kvotnega vzorčenja je pridobiti končni vzorec, ki bo reprezentativno odra-
žal razmerja v populaciji na osnovi različnih kategorij, kot na primer spola,
etnične pripadnosti, starostnih skupin, regije/kraja bivanja. Vzorčenje po
tej metodi ne poteka naključno, temveč je končna izbira vzorca prepušče-
na izvajalcu (Haralambos in Holborn 1999; Neuman 2006; Bryman 2012).
Podatke o razmerjih v širši opazovani populaciji lahko izvajalec pridobi od
različnih ustanov, ki so zadolžene za zbiranje informacij, v našem primeru
je bil to Statistični urad Republike Slovenije (2019), ki zbira podatke o šte-
vilu in značilnostih prebivalcev na različnih prostorskih nivojih. Na osno-
vi podatkov o številu prebivalcev v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran
362
nomski, zagotovo pa bi morali uporabiti tudi kazalnike, ki temeljijo na su-
bjektivnih občutjih, odnosih in ravnanjih prebivalcev. Izbiro pomembnih
lastnosti oz. prepoznavnih znakov Sredozemlja, vezano na dojemanje an-
ketiranih (v njem živečih) prebivalcev, so pri svojih raziskavah uporabi-
li tudi Staut, Kovačič in Ogrin (2005; 2007) ter na Hrvaškem Tandarić idr.
(2013).
Geografsko opredeljeno območje sredozemske makroregije v Sloveniji
obsega šest pokrajin: Koprska brda, Podgorski kras, Čičarijo in Podgrajsko
podolje, Brkine in dolino Reke, Kras, Vipavsko dolino in Goriška Brda ter
morje Tržaškega zaliva (Perko 1998). Glavne značilnosti so menjavanje fli-
šnih in apneniških kamnin, razmeroma toplo, obsredozemsko podnebje,
obmorska lega s samosvojimi dejavnostmi, kot so turizem, pomorstvo ter
v pridelavo zgodnjih pridelkov in posebnih kultur usmerjeno kmetijstvo,
poselitev v tesno zgnetenih gručastih naseljih in nenazadnje litoralizaci-
ja. Od sosednjega dinarskega sveta se loči po razlikah v podnebju, rastju
in gospodarstvu (Perko in Orožen Adamič 1998, 194). V kolikor pozorneje
pregledamo lastnosti navedenih pokrajin, ugotovimo, da se v različni meri
zgolj približajo značilnostim Sredozemlja, zagotovo pa na njihove lastnosti
vpliva bližina Jadranskega morja kot dela Sredozemskega morja, zato se je
zanje kasneje uveljavilo poimenovanje obsredozemske pokrajine Slovenije
(Senegačnik 2012).
2. Metodološka pojasnila
V raziskavo o prostorskem dojemanju Sredozemlja v slovenski Istri smo
skušali zajeti reprezentativen vzorec prebivalcev, ki živijo v štirih istrskih
občinah. Za oblikovanje vzorca smo uporabili metodo kvotnega vzorče-
nja, ki se nasploh uporablja v trženjskem raziskovanju in raziskavah javne-
ga mnenja, denimo v javnomnenjskih anketah o političnih temah. Namen
kvotnega vzorčenja je pridobiti končni vzorec, ki bo reprezentativno odra-
žal razmerja v populaciji na osnovi različnih kategorij, kot na primer spola,
etnične pripadnosti, starostnih skupin, regije/kraja bivanja. Vzorčenje po
tej metodi ne poteka naključno, temveč je končna izbira vzorca prepušče-
na izvajalcu (Haralambos in Holborn 1999; Neuman 2006; Bryman 2012).
Podatke o razmerjih v širši opazovani populaciji lahko izvajalec pridobi od
različnih ustanov, ki so zadolžene za zbiranje informacij, v našem primeru
je bil to Statistični urad Republike Slovenije (2019), ki zbira podatke o šte-
vilu in značilnostih prebivalcev na različnih prostorskih nivojih. Na osno-
vi podatkov o številu prebivalcev v občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran
362