Page 363 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 363
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
ciklom (Allen 2001). Za pravo Sredozemlje je namreč značilno podnebje z
vročimi poletji in več mesecev trajajočo sušo ter milimi in vlažnimi zima-
mi. Robna območja in višje ležeči predeli imajo že opazno nižje temperatu-
re, zmrzal in snežne padavine, izdatnejše in pogostejše padavine, za sever-
ni del Afrike pa sta značilni izjemno majhna letna vsota padavin in sušnost
podnebja. Najbolj namočeni predeli prejmejo nad 1000 mm padavin, naj-
bolj sušni pa pod 250 mm. Poletno sušno obdobje v Dalmaciji traja dva me-
seca, v južni Grčiji štiri, na Siciliji šest do sedem, v Libiji pa več kot sedem
mesecev (Ogrin 1993).
Natančna opredelitev podnebnih lastnosti zahteva gosto mrežo mete-
oroloških postaj oziroma razpoložljivost množice podatkov o podnebnih
spremenljivkah, zato je za omejevanje izbrane pokrajine podnebje »pro-
blematičen« kriterij. Za omejitev Sredozemlja se zdi primernejši hidrogeo-
grafski kriterij, saj morju pripada osrednja pokrajinotvorna vloga, vpliva-
lo pa je tudi na družbene značilnosti. Po tej opredelitvi Sredozemlje obsega
Sredozemsko morje s pripadajočimi porečji in meje ostajajo nespremenje-
ne. Potekajo po razvodnicah s porečji, ki pripadajo povodjem Črnega in
Rdečega morja ter Atlantskega oceana. Večinoma jih je mogoče dokaj na-
tančno določiti, pri čemer pa se ponekod zajedajo daleč v notranjost celin
in se pokrajinske značilnosti že zelo razlikujejo od zgoraj opisanih, zato bi
le stežka govorili o Sredozemlju, npr. v primerih porečja Rone, Pada pa tudi
naše Soče. Del povodja Sredozemskega morja je tudi porečje Nila, ki s svo-
jim zgornjim tokom sega južno od ekvatorja, Sredozemsko morje pa dose-
že v aridnem območju vzhodne Sahare.
Pri družbenogeografski opredelitvi Sredozemlja so težave še večje, saj
je možnih meril veliko in jih je težko ustrezno opredeliti, da bi lahko lo-
čili Sredozemlje od ne-Sredozemlja. Skupne družbenogeografske lastnos-
ti Sredozemlja bi lahko presojali z zgodovinsko-, socialno-, ekonomsko- ali
političnogeografskega izhodišča, pri čemer bi ugotovili, da se nekatere od
opredelitev boljše in druge slabše prekrivajo. Zagotovo bi nam bile v veliko
pomoč tudi raziskave drugih družboslovnih in humanističnih ved, kot so
zgodovina, antropologija, etnologija, sociologija. Različni avtorji so si enot-
ni, da je vloga morja kot povezovalnega člena med ljudstvi, ki so živeli in
še živijo na njegovih obalah, zelo pomembna in vidna v njihovi eksistenč-
ni »odvisnosti« od morja (vir hrane in zaslužka), prilagoditvi poselitve in
gospodarjenja z viri na obalah Sredozemskega morja ter razvoju pomorske
tradicije (Rotar 1993). Pri opredelitvi bi nam bili v pomoč objektivni, kvan-
titativni družbenogeografski kazalniki, na primer prebivalstveni ali eko-
361
ciklom (Allen 2001). Za pravo Sredozemlje je namreč značilno podnebje z
vročimi poletji in več mesecev trajajočo sušo ter milimi in vlažnimi zima-
mi. Robna območja in višje ležeči predeli imajo že opazno nižje temperatu-
re, zmrzal in snežne padavine, izdatnejše in pogostejše padavine, za sever-
ni del Afrike pa sta značilni izjemno majhna letna vsota padavin in sušnost
podnebja. Najbolj namočeni predeli prejmejo nad 1000 mm padavin, naj-
bolj sušni pa pod 250 mm. Poletno sušno obdobje v Dalmaciji traja dva me-
seca, v južni Grčiji štiri, na Siciliji šest do sedem, v Libiji pa več kot sedem
mesecev (Ogrin 1993).
Natančna opredelitev podnebnih lastnosti zahteva gosto mrežo mete-
oroloških postaj oziroma razpoložljivost množice podatkov o podnebnih
spremenljivkah, zato je za omejevanje izbrane pokrajine podnebje »pro-
blematičen« kriterij. Za omejitev Sredozemlja se zdi primernejši hidrogeo-
grafski kriterij, saj morju pripada osrednja pokrajinotvorna vloga, vpliva-
lo pa je tudi na družbene značilnosti. Po tej opredelitvi Sredozemlje obsega
Sredozemsko morje s pripadajočimi porečji in meje ostajajo nespremenje-
ne. Potekajo po razvodnicah s porečji, ki pripadajo povodjem Črnega in
Rdečega morja ter Atlantskega oceana. Večinoma jih je mogoče dokaj na-
tančno določiti, pri čemer pa se ponekod zajedajo daleč v notranjost celin
in se pokrajinske značilnosti že zelo razlikujejo od zgoraj opisanih, zato bi
le stežka govorili o Sredozemlju, npr. v primerih porečja Rone, Pada pa tudi
naše Soče. Del povodja Sredozemskega morja je tudi porečje Nila, ki s svo-
jim zgornjim tokom sega južno od ekvatorja, Sredozemsko morje pa dose-
že v aridnem območju vzhodne Sahare.
Pri družbenogeografski opredelitvi Sredozemlja so težave še večje, saj
je možnih meril veliko in jih je težko ustrezno opredeliti, da bi lahko lo-
čili Sredozemlje od ne-Sredozemlja. Skupne družbenogeografske lastnos-
ti Sredozemlja bi lahko presojali z zgodovinsko-, socialno-, ekonomsko- ali
političnogeografskega izhodišča, pri čemer bi ugotovili, da se nekatere od
opredelitev boljše in druge slabše prekrivajo. Zagotovo bi nam bile v veliko
pomoč tudi raziskave drugih družboslovnih in humanističnih ved, kot so
zgodovina, antropologija, etnologija, sociologija. Različni avtorji so si enot-
ni, da je vloga morja kot povezovalnega člena med ljudstvi, ki so živeli in
še živijo na njegovih obalah, zelo pomembna in vidna v njihovi eksistenč-
ni »odvisnosti« od morja (vir hrane in zaslužka), prilagoditvi poselitve in
gospodarjenja z viri na obalah Sredozemskega morja ter razvoju pomorske
tradicije (Rotar 1993). Pri opredelitvi bi nam bili v pomoč objektivni, kvan-
titativni družbenogeografski kazalniki, na primer prebivalstveni ali eko-
361
