Page 367 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 367
opredelitev in meje sredozemlja v sloveniji
utemeljijo s ponujenimi odgovori o prepoznavnih lastnostih naravne-
ga okolja (močni vetrovi, kamnita pokrajina, zimzeleno rastlinstvo, mor-
je, sonce in poletna suša), s prehranjevalnimi posebnostmi oziroma t. i.
mediteransko dieto (več sadja in zelenjave, oljčno olje, kruh in testenine,
ribe, manjša poraba rdečega mesa in maščob živalskega izvora) ter z ve-
denjskimi vzorci (opoldanski premor – siesta, druženje na javnih in tudi
odprtih prostorih, pomen družine in vloge matere, poudarjena religiozna
dediščina – obisk verskih obredov in romanja, spoštovanje kulturne tra-
dicije). Anketiranci so se do vseh ponujenih odgovorov opredelili z izbi-
ro na petstopenjski vrednostni lestvici od »Najbolj pomembno« do »Skoraj
nepomembno«, vrednosti pa se znotraj enega sklopa niso smele ponavlja-
ti. Tretje vprašanje v anketi je bilo pravzaprav naloga, ki je zahtevala, da
anketiranci na priloženi zemljevid Slovenije vrišejo mejo med »sredozem-
skim« in »nesredozemskim« delom Slovenije ter navedejo, kaj je bil glavni
motiv izrisa meje. Zanimalo nas je torej, v kolikšni meri prebivalci istrskih
občin izražajo sredozemsko identiteto, kako prepoznavajo oziroma kaj po
njihovem mnenju opredeljuje Sredozemlje ter kako ga v Sloveniji prostor-
sko omejujejo.
3. Analiza rezultatov anketne raziskave
Anketirane smo uvodoma prosili, da po pomenu opredelijo svojo identite-
to. Večina vprašanih je kot »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno« iz-
brala narodnostno (skupaj 69 % odgovorov), sledili sta primorska (64 %) in
istrska identiteta (51 %). Presenetilo nas je, da je bil delež kategorij »Najbolj
pomembno« in »Zelo pomembno« pri slednji najmanjši, odgovori pa so bili
enakomerneje porazdeljeni od najbolj do manj pomembne. Sredozemsko
in evropsko identiteto je večina vprašanih ocenila kot »Manj pomembno«
in »Skoraj nepomembno«. Sredozemska identiteta, ki nas je posebej zani-
mala, je bila najpomembnejša le za 3 % in zelo pomembna za 11 % vpraša-
nih (slika 1). Rezultati raziskave Stauta, Kovačiča in Ogrina (2005) so poka-
zali, da je anketirancem najpomembnejša primorska identiteta, blizu jim
je bila narodnostna, nato sta sledili sredozemska in evropska ter kot zad-
nja istrska. Med slednjimi tremi opredelitvami so bile razlike zelo majhne.
Avtorji so pojasnili, da na rezultate zagotovo vpliva pretežni del anketira-
nih v mestnih naseljih slovenske Istre, med katerimi je veliko priseljencev
in zanje pripadnost slovenski Istri ni pomembna. Biti Sredozemec oziro-
ma prisvajati si sredozemske poteze pa je sodobno, zato so pričakovali, da
se bodo anketiranci z večjim deležem opredelili za Sredozemce, kot bi jim
365
utemeljijo s ponujenimi odgovori o prepoznavnih lastnostih naravne-
ga okolja (močni vetrovi, kamnita pokrajina, zimzeleno rastlinstvo, mor-
je, sonce in poletna suša), s prehranjevalnimi posebnostmi oziroma t. i.
mediteransko dieto (več sadja in zelenjave, oljčno olje, kruh in testenine,
ribe, manjša poraba rdečega mesa in maščob živalskega izvora) ter z ve-
denjskimi vzorci (opoldanski premor – siesta, druženje na javnih in tudi
odprtih prostorih, pomen družine in vloge matere, poudarjena religiozna
dediščina – obisk verskih obredov in romanja, spoštovanje kulturne tra-
dicije). Anketiranci so se do vseh ponujenih odgovorov opredelili z izbi-
ro na petstopenjski vrednostni lestvici od »Najbolj pomembno« do »Skoraj
nepomembno«, vrednosti pa se znotraj enega sklopa niso smele ponavlja-
ti. Tretje vprašanje v anketi je bilo pravzaprav naloga, ki je zahtevala, da
anketiranci na priloženi zemljevid Slovenije vrišejo mejo med »sredozem-
skim« in »nesredozemskim« delom Slovenije ter navedejo, kaj je bil glavni
motiv izrisa meje. Zanimalo nas je torej, v kolikšni meri prebivalci istrskih
občin izražajo sredozemsko identiteto, kako prepoznavajo oziroma kaj po
njihovem mnenju opredeljuje Sredozemlje ter kako ga v Sloveniji prostor-
sko omejujejo.
3. Analiza rezultatov anketne raziskave
Anketirane smo uvodoma prosili, da po pomenu opredelijo svojo identite-
to. Večina vprašanih je kot »Najbolj pomembno« in »Zelo pomembno« iz-
brala narodnostno (skupaj 69 % odgovorov), sledili sta primorska (64 %) in
istrska identiteta (51 %). Presenetilo nas je, da je bil delež kategorij »Najbolj
pomembno« in »Zelo pomembno« pri slednji najmanjši, odgovori pa so bili
enakomerneje porazdeljeni od najbolj do manj pomembne. Sredozemsko
in evropsko identiteto je večina vprašanih ocenila kot »Manj pomembno«
in »Skoraj nepomembno«. Sredozemska identiteta, ki nas je posebej zani-
mala, je bila najpomembnejša le za 3 % in zelo pomembna za 11 % vpraša-
nih (slika 1). Rezultati raziskave Stauta, Kovačiča in Ogrina (2005) so poka-
zali, da je anketirancem najpomembnejša primorska identiteta, blizu jim
je bila narodnostna, nato sta sledili sredozemska in evropska ter kot zad-
nja istrska. Med slednjimi tremi opredelitvami so bile razlike zelo majhne.
Avtorji so pojasnili, da na rezultate zagotovo vpliva pretežni del anketira-
nih v mestnih naseljih slovenske Istre, med katerimi je veliko priseljencev
in zanje pripadnost slovenski Istri ni pomembna. Biti Sredozemec oziro-
ma prisvajati si sredozemske poteze pa je sodobno, zato so pričakovali, da
se bodo anketiranci z večjim deležem opredelili za Sredozemce, kot bi jim
365
