Page 72 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
v Isthmiji, kjer je I. Raubitschek kratko povzela zgodovino razprav in pono-
vila datacijo keramičnih posod v tretjo četrtino 4. stoletja pr. n. št. Pod vpli-
vom zgodovine interpretacij orehastih nanogvic tako datacijo konteksta
raztegne na čas od tretje četrtine 4. do začetka 3. stoletja pr. n. št., pri čemer
opomni, da je manj verjetno najdbo povezovati z vdorom proti Delfom, saj
naj bi se preživeli ubežniki iz Brennusove katastrofalno zaključene odprave
umikali skozi Termopile (Raubitschek 1998, 70, Pl. 41, 267A–B).
2. Orehast nakit Keltov
Za osvetlitev problema obravnave orehastega nakita v zvezi z interpretaci-
jo najdbe iz Isthmije se moramo vrniti na začetek razprave. Kot prostorsko
informativno distribucijo najdb je Krämer kartiral orehast nakit oziroma
orehast nakit s 6 do 10 odebelitvami in 2 odebelitvama na zapiralki. Prav
tako je prikazal nekatere identične najdbe z bavarskega dela doline Donave
ter na koncu dodal seznam orehastega nakita s 6 do 10 odebelitvami s pod-
ročja Bavarske, Avstrije, Češke, Moravske, Madžarske in Jugoslavije. Kot
glavni kriterij za uvrstitev je izbral tip zaklepa oziroma zapiralko z dve-
ma odebeljenima členoma ter zbral vse primerke s 6 do 10 odebelitvami,
pri katerih je lahko na reprodukcijah prepoznal obliko šarnirja (Krämer
1961, 40–42). S to odločitvijo je povečal število kartiranih najdb, vendar je
pri tem dodal številne kose, ki zaradi svoje oblike pravzaprav niso relevan-
tne paralele. Njegova izbira kriterijev primerjave je tako ustvarila serijo te-
žav – kot glavni kriterij izbire je vzel obliko zaklepa oziroma prisotnost za-
klepa z dvema odebelitvama, hkrati pa je skupaj obravnaval ves orehast
nakit s 6 do 10 odebelitvami. Čeprav je združil primerke z različnim števi-
lom odebelitev, ni kartiral slabše reproduciranih oziroma poškodovanih in
razlomljenih primerkov. Tako bi bilo ustrezneje, da bi kot direktne parale-
le z njegovega seznama upoštevali zgolj posamezne najdbe na Bavarskem,
Češkem, Avstriji in na Madžarskem (Krämer 1961, 41–42). Kljub dejstvu,
da je upošteval ravnokar izdano monografijo J. Filipa, na seznam ni uvrstil
upodobljenega primerka iz Libkovic, ki je po obliki z osmimi odebelitva-
mi identičen najdbi iz Isthmije (Filip 1956, Tab. XXX, 4). Njegovi odločitvi
je najbrž botrovalo dejstvo, da na reproducirani fotografiji ni mogel rekon-
struirati sistema zaklepa oz. razmerja med številom odebelitev. Na dru-
gi strani pa je iz iste publikacije na seznam uvrstil primer iz Hranic, kjer
je prepoznaven sistem zaklepa in viden tudi sedlast okras (Filip 1956, Tab.
LX, 5), ter kos s sedmimi odebelitvami iz Radonic (Píč 1902, Tab. XIII, 19).
Na seznam je uvrstil tudi kosa z osmimi odebelitvami iz Velkih Horešovic
70
v Isthmiji, kjer je I. Raubitschek kratko povzela zgodovino razprav in pono-
vila datacijo keramičnih posod v tretjo četrtino 4. stoletja pr. n. št. Pod vpli-
vom zgodovine interpretacij orehastih nanogvic tako datacijo konteksta
raztegne na čas od tretje četrtine 4. do začetka 3. stoletja pr. n. št., pri čemer
opomni, da je manj verjetno najdbo povezovati z vdorom proti Delfom, saj
naj bi se preživeli ubežniki iz Brennusove katastrofalno zaključene odprave
umikali skozi Termopile (Raubitschek 1998, 70, Pl. 41, 267A–B).
2. Orehast nakit Keltov
Za osvetlitev problema obravnave orehastega nakita v zvezi z interpretaci-
jo najdbe iz Isthmije se moramo vrniti na začetek razprave. Kot prostorsko
informativno distribucijo najdb je Krämer kartiral orehast nakit oziroma
orehast nakit s 6 do 10 odebelitvami in 2 odebelitvama na zapiralki. Prav
tako je prikazal nekatere identične najdbe z bavarskega dela doline Donave
ter na koncu dodal seznam orehastega nakita s 6 do 10 odebelitvami s pod-
ročja Bavarske, Avstrije, Češke, Moravske, Madžarske in Jugoslavije. Kot
glavni kriterij za uvrstitev je izbral tip zaklepa oziroma zapiralko z dve-
ma odebeljenima členoma ter zbral vse primerke s 6 do 10 odebelitvami,
pri katerih je lahko na reprodukcijah prepoznal obliko šarnirja (Krämer
1961, 40–42). S to odločitvijo je povečal število kartiranih najdb, vendar je
pri tem dodal številne kose, ki zaradi svoje oblike pravzaprav niso relevan-
tne paralele. Njegova izbira kriterijev primerjave je tako ustvarila serijo te-
žav – kot glavni kriterij izbire je vzel obliko zaklepa oziroma prisotnost za-
klepa z dvema odebelitvama, hkrati pa je skupaj obravnaval ves orehast
nakit s 6 do 10 odebelitvami. Čeprav je združil primerke z različnim števi-
lom odebelitev, ni kartiral slabše reproduciranih oziroma poškodovanih in
razlomljenih primerkov. Tako bi bilo ustrezneje, da bi kot direktne parale-
le z njegovega seznama upoštevali zgolj posamezne najdbe na Bavarskem,
Češkem, Avstriji in na Madžarskem (Krämer 1961, 41–42). Kljub dejstvu,
da je upošteval ravnokar izdano monografijo J. Filipa, na seznam ni uvrstil
upodobljenega primerka iz Libkovic, ki je po obliki z osmimi odebelitva-
mi identičen najdbi iz Isthmije (Filip 1956, Tab. XXX, 4). Njegovi odločitvi
je najbrž botrovalo dejstvo, da na reproducirani fotografiji ni mogel rekon-
struirati sistema zaklepa oz. razmerja med številom odebelitev. Na dru-
gi strani pa je iz iste publikacije na seznam uvrstil primer iz Hranic, kjer
je prepoznaven sistem zaklepa in viden tudi sedlast okras (Filip 1956, Tab.
LX, 5), ter kos s sedmimi odebelitvami iz Radonic (Píč 1902, Tab. XIII, 19).
Na seznam je uvrstil tudi kosa z osmimi odebelitvami iz Velkih Horešovic
70
