Page 73 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
stik civilizacij: zgodovina interpretacij keltskega nakita iz isthmije
(Píč 1902, Tab. XIX, 3, 4) ter najdbo s sedmimi odebelitvami iz Kšelyja (Píč
1902, Tab. XXI, 6; Filip 1956, tab. LVII, 4), ne pa kosov, ki so bili preveč
prepereli oziroma fragmentirani – npr. Libochovany (Filip 1956, Tab. XXV,
13), Košik, (Filip 1956, Tab. LII), Mistřina (Filip 1956, Tab. LXXXV, 1) in iz
Hornega Jatova (Benadik, Vlček in Ambros 1957, Taf. V, 2). Nadalje, uvr-
stil je kos s sedmimi odebelitvami in zaklepom z dvema odebelitvama iz
Libčevesa (Filip 1956, Tab. XXVIII, 6), ni pa uvrstil kosa z osmimi odebe-
litvami, na katerem se ne da rekonstruirati zaklepa z istega najdišča (Píč
1902, Tab. XXV, 12). Čeprav je prepoznavno, da primerek tvorita dve polo-
vici s štirimi odebelitvami, je na seznam uvrstil kos iz groba v Pteníju na
Moravskem (Filip 1956 CXI, 9; Čižmářová 2004, 291), ne pa najdbe s sedmi-
mi odebelitvami iz Barsa na Madžarskem, ki po obliki zaklepa sicer ustre-
za njegovim kriterijem (Hunyady 1942, Tab. XXXI, 2). Prav tako na seznam
ni uvrstil primerkov s sedmimi odebelitvami in z različnimi oblikami za-
klepov iz Čejkovic (Filip 1956, Tab. XLVIII, 11, 12) in iz Hostomic (Filip 1956,
Tab. XXXIII, 10, 11). Ob upoštevanju vseh primerljivih orehastih nanogvic
iz Filipove publikacije, ki jo je Krämer poznal, bi se v času pisanja prispev-
ka distribucija primerljivih najdb očitno prevesila na češko stran. Trend pa
se je nadaljeval tudi v naslednjih letih in desetletjih.
Od poznih sedemdesetih let dalje se je s kataloškimi objavami števil-
nih grobišč na Češkem in na Bavarskem povečalo število poznanih, najd-
bi iz Isthmije bolj ali manj podobnih primerov. Nanogvice so bile odkri-
te na grobiščih Jenišův Újezd (Waldhauser 1978, Taf. 27, 10911–12; Taf. 31,
8919–20), Libčeves (Budinský 1994, Abb. X, 13) in Libkovice (Kruta 1975,
146, 288, Fig. 60, 3; Celtes 2006, 319, 18/1d; Filip 1956, Tab. XXX, 4) na
Češkem; v Chotinu na Slovaškem (Ratimorská 1981, 45–46, Tab. XVII, A1)
ter na Lispestentadorján-Öreghegy (Horváth 1987, 84, 153, Pl. XIV, 8, 9) in
Szomód-Kenderhegy na Madžarskem (Vadász 1987, 231–33, 242, Pl. III, 10,
12). Kramer je kasneje za področje Bavarske objavil katalog grobov s kosi,
ki jih je že navedel leta 1971, ter dodal nekaj novih, pri čemer je objavil še
nekaj kosov z osmimi odebelitvami in drugačnim zaklepom – Erding-
Siglfing (Krämer 1985, Taf. 40, 9–10) in Langengeisling (Krämer 1985, Taf.
46, 1–2). Orehasta zapestnica z osmimi odebelitvami, identična najdbi iz
Isthmije, pa je bila objavljena tudi v izjemno bogatem grobu 149 na najdišču
Münsingen-Rain (Hodson 1968, 138, Pl. 64, 405). Gre za edini grob v Švici, v
katerem sta bili odkriti dve orehasti zapestnici, ki ju je pokojnica nosila na
desni roki (Schaaf 1972b, 155). Orehasta nanogvica z 12 odebelitvami, s ka-
neluro na robu sedla ter z dvema členoma na zaporki je bila odkrita tudi v
71
(Píč 1902, Tab. XIX, 3, 4) ter najdbo s sedmimi odebelitvami iz Kšelyja (Píč
1902, Tab. XXI, 6; Filip 1956, tab. LVII, 4), ne pa kosov, ki so bili preveč
prepereli oziroma fragmentirani – npr. Libochovany (Filip 1956, Tab. XXV,
13), Košik, (Filip 1956, Tab. LII), Mistřina (Filip 1956, Tab. LXXXV, 1) in iz
Hornega Jatova (Benadik, Vlček in Ambros 1957, Taf. V, 2). Nadalje, uvr-
stil je kos s sedmimi odebelitvami in zaklepom z dvema odebelitvama iz
Libčevesa (Filip 1956, Tab. XXVIII, 6), ni pa uvrstil kosa z osmimi odebe-
litvami, na katerem se ne da rekonstruirati zaklepa z istega najdišča (Píč
1902, Tab. XXV, 12). Čeprav je prepoznavno, da primerek tvorita dve polo-
vici s štirimi odebelitvami, je na seznam uvrstil kos iz groba v Pteníju na
Moravskem (Filip 1956 CXI, 9; Čižmářová 2004, 291), ne pa najdbe s sedmi-
mi odebelitvami iz Barsa na Madžarskem, ki po obliki zaklepa sicer ustre-
za njegovim kriterijem (Hunyady 1942, Tab. XXXI, 2). Prav tako na seznam
ni uvrstil primerkov s sedmimi odebelitvami in z različnimi oblikami za-
klepov iz Čejkovic (Filip 1956, Tab. XLVIII, 11, 12) in iz Hostomic (Filip 1956,
Tab. XXXIII, 10, 11). Ob upoštevanju vseh primerljivih orehastih nanogvic
iz Filipove publikacije, ki jo je Krämer poznal, bi se v času pisanja prispev-
ka distribucija primerljivih najdb očitno prevesila na češko stran. Trend pa
se je nadaljeval tudi v naslednjih letih in desetletjih.
Od poznih sedemdesetih let dalje se je s kataloškimi objavami števil-
nih grobišč na Češkem in na Bavarskem povečalo število poznanih, najd-
bi iz Isthmije bolj ali manj podobnih primerov. Nanogvice so bile odkri-
te na grobiščih Jenišův Újezd (Waldhauser 1978, Taf. 27, 10911–12; Taf. 31,
8919–20), Libčeves (Budinský 1994, Abb. X, 13) in Libkovice (Kruta 1975,
146, 288, Fig. 60, 3; Celtes 2006, 319, 18/1d; Filip 1956, Tab. XXX, 4) na
Češkem; v Chotinu na Slovaškem (Ratimorská 1981, 45–46, Tab. XVII, A1)
ter na Lispestentadorján-Öreghegy (Horváth 1987, 84, 153, Pl. XIV, 8, 9) in
Szomód-Kenderhegy na Madžarskem (Vadász 1987, 231–33, 242, Pl. III, 10,
12). Kramer je kasneje za področje Bavarske objavil katalog grobov s kosi,
ki jih je že navedel leta 1971, ter dodal nekaj novih, pri čemer je objavil še
nekaj kosov z osmimi odebelitvami in drugačnim zaklepom – Erding-
Siglfing (Krämer 1985, Taf. 40, 9–10) in Langengeisling (Krämer 1985, Taf.
46, 1–2). Orehasta zapestnica z osmimi odebelitvami, identična najdbi iz
Isthmije, pa je bila objavljena tudi v izjemno bogatem grobu 149 na najdišču
Münsingen-Rain (Hodson 1968, 138, Pl. 64, 405). Gre za edini grob v Švici, v
katerem sta bili odkriti dve orehasti zapestnici, ki ju je pokojnica nosila na
desni roki (Schaaf 1972b, 155). Orehasta nanogvica z 12 odebelitvami, s ka-
neluro na robu sedla ter z dvema členoma na zaporki je bila odkrita tudi v
71
