Page 102 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 102
6 Slovenski inovacijski sistem

5.0

4.8

4.6

4.4

4.2

4.0
2006– 2007– 2008– 2009– 2010– 2011– 2012– 2013–
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Slika 6.4 Globalni indeks konkurenčnosti (primerjava eu-28 in Slovenije)
Temno – Slovenija, svetlo – eu-28. Povzeto po World Economic Forum (2015).

5.4

5.2

5.0

4.8

4.6

4.4

4.2

4.0
2006– 2007– 2008– 2009– 2010– 2011– 2012– 2013–
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Slika 6.5 Globalni indeks konkurenčnosti – primerjava tehnološke usposobljenosti
v eu-28 in Sloveniji

Temno – Slovenija, svetlo – eu-28. Povzeto po World Economic Forum (2015).

gospodarstva se je z nastopom krize leta 2011 zaradi vrste nakopičenih
strukturnih razlogov v Sloveniji krepko znižala, veliko bolj kot v celotni
eu (slika 6.4).

Podoben graf bi dobili, če bi si ogledali posamezne sestavne dele tega
indeksa, recimo podatke o delovanju finančnega trga ali podatke o učin-
kovitosti trga dela. Vsebinski podatki tega indeksa pa po drugi strani
pokažejo, da do znižanja inovativnosti in tehnološke usposobljenosti
slovenskega gospodarstva ni prišlo (slika 6.5).

Zanimivo je, da rezultati javnomnenjske ankete prebivalcev Sloveni-
je o tem, na kaj so najbolj ponosni – opravijo jo približno na vsakih de-
set let (1994, 2003, 2013) –, pokažejo podobno sliko kot globalni indeks
konkurenčnosti: znanstveni in tehnološki dosežki so skoraj najvišje na
seznamu, takoj za športnimi dosežki. V preglednici 6.1 na naslednji stra-
ni, ki kaže primerjave še z drugimi dejavnostmi, vidimo, da so bili znan-
stveni in tehnološki dosežki edini, ki jim je v samostojni Sloveniji ugled
stalno občutno rasel.

100
   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107