Page 105 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Umestitev raziskav in razvoja v širši družbeni kontekst 6
žnost, da postane socialna država. Prvič med svetovnima vojnama, ko
se je v razpravah o socialni državi omenjala celo ideja samoupravljanja,
drugič po drugi svetovni vojni, ko bi država lahko razvila avtonomno
socialno politiko, namesto da jo je razdrobila v druge politike, podreje-
ne partijski, tretjič pa ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko bi lahko
prevzeli koncept evropske socialne politike. Četrto priložnost za soci-
alno državo izgubljamo, pravi Dragoš, prav zdaj, ob iskanju izhoda iz
krize, ker postavljamo zgrešene cilje pri premagovanju revščine.
Prof. dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja je dejal,
da sta družboslovje in humanistika pomembna za oblikovanje kakovo-
stnih razvojnih strategij in še zlasti za pripravo celovitih dolgoročnih
strategij upravljanja različnosti v pluralnih družbah, kot je tudi naša.
Meni, da lahko prispevata k družbenemu razvoju in zlasti k stabilno-
sti in občutku vključenosti in varnosti ljudi v nekem okolju. Zato se mu
zdi pomembno, da se nenehno preverjajo merila ocenjevanja uspešnosti
raziskovalcev ter tudi družboslovja in humanistike.
Nekdanji dekan ljubljanske filozofske fakultete prof. dr. Valentin Bu-
cik je družboslovje in humanistiko označil za vest naravoslovja in teh-
nike ter razvoja. Izrazita zapostavljenost, zanemarjenost in podcenje-
valen odnos do družboslovja in humanistike v zadnjem času – včasih so
skriti za krinko izgovarjanja na krizo, v kateri je treba najprej poskrbe-
ti za gospodarski in ekonomski napredek, druga področja pa bodo prišla
na vrsto kasneje – so po njegovem evropski, ne zgolj slovenski problem.
Poudaril je še, da so s predstavniki uglednih evropskih univerz oziroma
njihovih humanističnih in družboslovnih fakultet glede tega enotnega
mnenja, prav tako vsi sodijo, da je takšen pogled zgrešen in poguben za
človeško civilizacijo.
Bo ukinjanje »odvečne« filozofije prišlo tudi k nam?
Kot smo slišali na okrogli mizi, slovensko družboslovje in humanistika
v marsičem delita usodo teh ved v sodobnem svetu. Tako tudi na ugled-
nih tujih univerzah, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, zapi-
rajo oddelke za filozofijo, vzgojo in še nekatere druge družboslovne in
humanistične vede. To se dogaja celo tam, kjer je za tovrstne študije do-
volj zanimanja. Razlog je menda zgolj to, da te študije oblasti, ki dajejo
denar, slabše točkujejo, od točk pa je odvisno financiranje univerz. Nižja
ocena je posledica stališč, da so to, vsaj z zornega kota družbenih inte-
resov, manj pomembni študiji. Zato se jim univerze, ki želijo dobiti čim
več denarja, raje odrečejo.
103
žnost, da postane socialna država. Prvič med svetovnima vojnama, ko
se je v razpravah o socialni državi omenjala celo ideja samoupravljanja,
drugič po drugi svetovni vojni, ko bi država lahko razvila avtonomno
socialno politiko, namesto da jo je razdrobila v druge politike, podreje-
ne partijski, tretjič pa ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko bi lahko
prevzeli koncept evropske socialne politike. Četrto priložnost za soci-
alno državo izgubljamo, pravi Dragoš, prav zdaj, ob iskanju izhoda iz
krize, ker postavljamo zgrešene cilje pri premagovanju revščine.
Prof. dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja je dejal,
da sta družboslovje in humanistika pomembna za oblikovanje kakovo-
stnih razvojnih strategij in še zlasti za pripravo celovitih dolgoročnih
strategij upravljanja različnosti v pluralnih družbah, kot je tudi naša.
Meni, da lahko prispevata k družbenemu razvoju in zlasti k stabilno-
sti in občutku vključenosti in varnosti ljudi v nekem okolju. Zato se mu
zdi pomembno, da se nenehno preverjajo merila ocenjevanja uspešnosti
raziskovalcev ter tudi družboslovja in humanistike.
Nekdanji dekan ljubljanske filozofske fakultete prof. dr. Valentin Bu-
cik je družboslovje in humanistiko označil za vest naravoslovja in teh-
nike ter razvoja. Izrazita zapostavljenost, zanemarjenost in podcenje-
valen odnos do družboslovja in humanistike v zadnjem času – včasih so
skriti za krinko izgovarjanja na krizo, v kateri je treba najprej poskrbe-
ti za gospodarski in ekonomski napredek, druga področja pa bodo prišla
na vrsto kasneje – so po njegovem evropski, ne zgolj slovenski problem.
Poudaril je še, da so s predstavniki uglednih evropskih univerz oziroma
njihovih humanističnih in družboslovnih fakultet glede tega enotnega
mnenja, prav tako vsi sodijo, da je takšen pogled zgrešen in poguben za
človeško civilizacijo.
Bo ukinjanje »odvečne« filozofije prišlo tudi k nam?
Kot smo slišali na okrogli mizi, slovensko družboslovje in humanistika
v marsičem delita usodo teh ved v sodobnem svetu. Tako tudi na ugled-
nih tujih univerzah, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, zapi-
rajo oddelke za filozofijo, vzgojo in še nekatere druge družboslovne in
humanistične vede. To se dogaja celo tam, kjer je za tovrstne študije do-
volj zanimanja. Razlog je menda zgolj to, da te študije oblasti, ki dajejo
denar, slabše točkujejo, od točk pa je odvisno financiranje univerz. Nižja
ocena je posledica stališč, da so to, vsaj z zornega kota družbenih inte-
resov, manj pomembni študiji. Zato se jim univerze, ki želijo dobiti čim
več denarja, raje odrečejo.
103
