Page 98 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
6 Slovenski inovacijski sistem
de patentnih prijav krepko zaostajali za Evropo, dosegali smo le deset
odstotkov evropskega povprečja, potem pa se je število začelo vztraj-
no dvigovati, vse do leta 2008, ko smo se evropskemu povprečju najbolj
približali. Po letu 2008 se je gibanje obrnilo navzdol; v zadnjih letih šte-
vilo patentnih prijav dosega 40 odstotkov evropskega povprečja (po po-
datkih Eurostata, http://ec.europa.eu/eurostat). Podrobnejši vpogled v
podatke pokaže, da približno polovica vseh slovenskih patentnih prijav
prihaja iz dveh podjetij z isto dejavnostjo (proizvodnja zdravil), kar je
ena od glavnih težav, s katerimi se Slovenija na tem področju srečuje.
Oba indeksa, patentni in inovacijski, podatkov seveda ne črpata le s
področij univerz in inštitutov, ki v tem primeru predstavljata le manjši
delež celote. Univerze in inštituti v slovenski strukturi prijave patentov
predstavljajo le od pet- do desetodstotni delež, ki je primerljiv z razviti-
mi evropskimi državami, vendar nižji od zda, Japonske in Južne Koreje
(glej http://cordis.europa.eu).
Kako bi lahko primerjali tehnološko-razvojne rezultate in rezultate
znanosti? Število slovenskih mednarodnih patentov in kazalci sloven-
ske znanstvene odličnosti so bili glede na evropsko povprečje leta 1991
med seboj primerljivi. Takrat je število slovenskih člankov, zavedenih
v bazi w o s, dosegalo polovico in njihova citiranost petino evropskega
povprečja, število patentov pa desetino. Kazalec, povezan z odličnostjo
znanstvenih objav, se je zatem strmo dvigal, kar pa ne velja za kazalec
števila patentov, ki je danes približno na polovici evropskega povprečja.
Podobne izhodiščne parametre lahko ugotavljamo pri evropskem inova-
cijskem indeksu. Razkorak med eu in Slovenijo je bil pred desetimi leti
podoben tistemu pri citiranosti, vendar smo za razliko od nadpovpreč-
nih rezultatov, ki jih je zatem dosegla slovenska znanstvena odličnost, v
okviru evropskega inovacijskega indeksa še vedno pod evropskim pov-
prečjem.
Posvetimo se za hip spodbujanju razvoja znanosti še z vidika gospo-
darstva. V Sloveniji je v gospodarstvu danes zaposlenih 25 odstotkov
doktorjev znanosti, kar ni majhen delež, vendar pa je še vedno nižji kot,
denimo, v zda ali na Danskem, kjer je 35-odstotni. Bolj kot delež so pro-
blematični dohodki doktorjev znanosti v gospodarstvu, saj so za razliko
od Slovenije v večini držav, še posebej pa v razvitih, višji od dohodkov
doktorjev znanosti v akademskem okolju (Auriol idr., 2013; Arsenjuk,
2015).
a rr s je s projektom mladih raziskovalcev res uspešno vzgajala no-
ve doktorje znanosti, ob tem pa država ni poskrbela za socialno kapi-
96
de patentnih prijav krepko zaostajali za Evropo, dosegali smo le deset
odstotkov evropskega povprečja, potem pa se je število začelo vztraj-
no dvigovati, vse do leta 2008, ko smo se evropskemu povprečju najbolj
približali. Po letu 2008 se je gibanje obrnilo navzdol; v zadnjih letih šte-
vilo patentnih prijav dosega 40 odstotkov evropskega povprečja (po po-
datkih Eurostata, http://ec.europa.eu/eurostat). Podrobnejši vpogled v
podatke pokaže, da približno polovica vseh slovenskih patentnih prijav
prihaja iz dveh podjetij z isto dejavnostjo (proizvodnja zdravil), kar je
ena od glavnih težav, s katerimi se Slovenija na tem področju srečuje.
Oba indeksa, patentni in inovacijski, podatkov seveda ne črpata le s
področij univerz in inštitutov, ki v tem primeru predstavljata le manjši
delež celote. Univerze in inštituti v slovenski strukturi prijave patentov
predstavljajo le od pet- do desetodstotni delež, ki je primerljiv z razviti-
mi evropskimi državami, vendar nižji od zda, Japonske in Južne Koreje
(glej http://cordis.europa.eu).
Kako bi lahko primerjali tehnološko-razvojne rezultate in rezultate
znanosti? Število slovenskih mednarodnih patentov in kazalci sloven-
ske znanstvene odličnosti so bili glede na evropsko povprečje leta 1991
med seboj primerljivi. Takrat je število slovenskih člankov, zavedenih
v bazi w o s, dosegalo polovico in njihova citiranost petino evropskega
povprečja, število patentov pa desetino. Kazalec, povezan z odličnostjo
znanstvenih objav, se je zatem strmo dvigal, kar pa ne velja za kazalec
števila patentov, ki je danes približno na polovici evropskega povprečja.
Podobne izhodiščne parametre lahko ugotavljamo pri evropskem inova-
cijskem indeksu. Razkorak med eu in Slovenijo je bil pred desetimi leti
podoben tistemu pri citiranosti, vendar smo za razliko od nadpovpreč-
nih rezultatov, ki jih je zatem dosegla slovenska znanstvena odličnost, v
okviru evropskega inovacijskega indeksa še vedno pod evropskim pov-
prečjem.
Posvetimo se za hip spodbujanju razvoja znanosti še z vidika gospo-
darstva. V Sloveniji je v gospodarstvu danes zaposlenih 25 odstotkov
doktorjev znanosti, kar ni majhen delež, vendar pa je še vedno nižji kot,
denimo, v zda ali na Danskem, kjer je 35-odstotni. Bolj kot delež so pro-
blematični dohodki doktorjev znanosti v gospodarstvu, saj so za razliko
od Slovenije v večini držav, še posebej pa v razvitih, višji od dohodkov
doktorjev znanosti v akademskem okolju (Auriol idr., 2013; Arsenjuk,
2015).
a rr s je s projektom mladih raziskovalcev res uspešno vzgajala no-
ve doktorje znanosti, ob tem pa država ni poskrbela za socialno kapi-
96
