Page 100 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
6 Slovenski inovacijski sistem
na njenih dejavnosti je prešla v neposredno pristojnost gospodarskega
ministrstva. Višina sredstev za tehnološki razvoj je po letu 2008 kljub
temu močno narasla, zaradi česar se je finančni obseg povezav med zna-
nostjo in gospodarstvom dvignil nad evropsko povprečje. Poleg tega so
se povečala tudi evropska sredstva in s tem vrednost, ki jo je Slovenija iz
evropskih sredstev počrpala, med drugim na primer za financiranje t. i.
kompetenčnih centrov, ki so poskušali povezati gospodarstvo ter uni-
verze in inštitute.
Slovenija je pred krizo, leta 2009, pripravila strateški dokument »Re-
solucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020«
(2011) z ambicioznimi načrti za vlaganja v rr, žal pa je ostal le mrtva
črka na papirju.
Lepa nevesta ali dota?
Delo, 10. oktober 1991
Zakon o raziskovalni dejavnosti je bil v slovenski skupščini, če ga pri-
merjamo z večino drugih novih zakonov, sprejet nenavadno gladko. To
naj bi pomenilo, da je večina v raziskovalni sferi z zakonom zadovoljna,
toliko bolj, ker so predstavniki resornega ministrstva organizirali cel niz
posvetov na to temo in pri tem pokazali precej dovzetnosti za predloge
popravkov predlaganih zakonskih določil. Seveda ne vseh, toda delno
neuklonljivost vlade izvajalci navsezadnje pričakujejo in se razen tega
sami med seboj še veliko bolj razhajajo, kot se v povprečju vsebina za-
kona od njihovih pričakovanj.
Zaradi teh dejstev nas lahko preseneti kritičnost nedavne razprave o
uresničevanju tega zakona, organizirane v okviru pristojnega skupščin-
skega odbora. Toda zdi se, da so jo vsaj delno sprožili dogodki, ki jih v
času omenjenih razprav pred sprejemom zakona še ni bilo ali vsaj ni-
so bili tako vidni. Dotok iz republiškega proračuna je vse bolj negotov,
s tem pa tudi načrti, da naj prihodnje leto raziskovalno področje dobi
za realno petino več denarja. Tistim, ki zanesljivo računajo na vladno
podporo, se torej zdi, da bi moral zakon veliko bolj določno opredeliti ob-
veznost do njih – jim zagotoviti plačilo čim večjega dela stroškov in jim
hkrati zagotoviti proste roke pri morebitnemu kadrovskemu razbreme-
njevanju.
Na drugi strani so še veliko številnejši bodoči raziskovalni zavodi in
podjetja, ki ne morejo več upati na prednosti statusa dotiranih javnih
98
na njenih dejavnosti je prešla v neposredno pristojnost gospodarskega
ministrstva. Višina sredstev za tehnološki razvoj je po letu 2008 kljub
temu močno narasla, zaradi česar se je finančni obseg povezav med zna-
nostjo in gospodarstvom dvignil nad evropsko povprečje. Poleg tega so
se povečala tudi evropska sredstva in s tem vrednost, ki jo je Slovenija iz
evropskih sredstev počrpala, med drugim na primer za financiranje t. i.
kompetenčnih centrov, ki so poskušali povezati gospodarstvo ter uni-
verze in inštitute.
Slovenija je pred krizo, leta 2009, pripravila strateški dokument »Re-
solucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020«
(2011) z ambicioznimi načrti za vlaganja v rr, žal pa je ostal le mrtva
črka na papirju.
Lepa nevesta ali dota?
Delo, 10. oktober 1991
Zakon o raziskovalni dejavnosti je bil v slovenski skupščini, če ga pri-
merjamo z večino drugih novih zakonov, sprejet nenavadno gladko. To
naj bi pomenilo, da je večina v raziskovalni sferi z zakonom zadovoljna,
toliko bolj, ker so predstavniki resornega ministrstva organizirali cel niz
posvetov na to temo in pri tem pokazali precej dovzetnosti za predloge
popravkov predlaganih zakonskih določil. Seveda ne vseh, toda delno
neuklonljivost vlade izvajalci navsezadnje pričakujejo in se razen tega
sami med seboj še veliko bolj razhajajo, kot se v povprečju vsebina za-
kona od njihovih pričakovanj.
Zaradi teh dejstev nas lahko preseneti kritičnost nedavne razprave o
uresničevanju tega zakona, organizirane v okviru pristojnega skupščin-
skega odbora. Toda zdi se, da so jo vsaj delno sprožili dogodki, ki jih v
času omenjenih razprav pred sprejemom zakona še ni bilo ali vsaj ni-
so bili tako vidni. Dotok iz republiškega proračuna je vse bolj negotov,
s tem pa tudi načrti, da naj prihodnje leto raziskovalno področje dobi
za realno petino več denarja. Tistim, ki zanesljivo računajo na vladno
podporo, se torej zdi, da bi moral zakon veliko bolj določno opredeliti ob-
veznost do njih – jim zagotoviti plačilo čim večjega dela stroškov in jim
hkrati zagotoviti proste roke pri morebitnemu kadrovskemu razbreme-
njevanju.
Na drugi strani so še veliko številnejši bodoči raziskovalni zavodi in
podjetja, ki ne morejo več upati na prednosti statusa dotiranih javnih
98
