Page 101 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Umestitev raziskav in razvoja v širši družbeni kontekst 6
zavodov. Ti v zakonu pogrešajo predvsem zagotovljeno »pravično« raz-
delitev državnih projektov, motijo jih tudi normativi in standardi, ki po
njihovem zapostavljajo prakso. Vse klavrnejše razmere v gospodarstvu
jih silijo k državnim jaslim – to, da tam zanje ne bo dovolj prostora, pa
pripisujejo tudi pomanjkljivostim tega zakona in si seveda želijo razen
popravkov njegov odlog.
Toda najzanimivejša so vendar tista ozadja dvomov o zakonu, ki jih je
sprožilo spoznanje, da »lepota« tistih, ki so ustvarili zakon (torej kadro-
vska sestava ministrstva za znanost in tehnologijo), nikakor ni trajna,
precej dlje pa utegne trajati »kilava dota« precejšnjih pooblastil, ki jih
je z zakonom dobilo to ministrstvo. Zato je najsporneje v zakonu prav
tisto, kar je v določenih razmerah lahko najučinkovitejše – da je namreč
pisan na kožo danih razmer in ljudi v njih. Sicer pa dileme, ali naj bo
nevesta raje bogata kot lepa, tako ali tako še nihče ni zadovoljivo rešil.
Umestitev raziskav in razvoja v širši družbeni kontekst
V prejšnjem poglavju smo ugotavljali, da inovacijski sistem v Sloveniji
ne deluje optimalno. Vendar je vsekakor spodbudno, da je delež vlaganj
v raziskave in razvoj v poslovnem sektorju višji od evropskega povpre-
čja, in to tako glede vlaganj samega gospodarstva kot državne podpore z
davčnimi olajšavami ali subvencijami. Po drugi stani pa ne moremo za-
nemariti dejstva, da smo povprečje eu po višini vlaganj v rr prehiteli
šele pred slabim desetletjem, malo pred finančno krizo. Pravi učinki ve-
čjih vlaganj v raziskave in razvoj se namreč pokažejo šele na daljši rok in
v razmeroma urejenem gospodarskem okolju, ki pa ga sanacija posledic
gospodarske krize vsekakor ni nudila.
Pomemben razlog, da gospodarstvo v razvoj ni vlagalo dovolj sred-
stev, so bile druge prioritete – Slovenija se je v 25 letih svoje samostoj-
nosti namreč veliko in neučinkovito ukvarjala s privatizacijo gospodar-
stva. Ko je Slovenijo leta 2011 zajela finančna kriza, je bila zaradi tega
gospodarsko precej šibka, zato ni presenetljivo, da jo je prizadela bolj
kot druge države eu.
Argument, da razlog za slovenske gospodarske probleme ni v prvi vr-
sti povezan s slovensko tehnološko (ne)razvitostjo gospodarstva in z
znanstveno infrastrukturo, najdemo v analizi podatkov iz Globalnega
indeksa konkurenčnosti (World Economic Forum, 2015), pridobljenih
s podrobnimi anketami in z naborom statističnih kazalcev konkurenč-
nosti v 144 državah (Stanovnik, Uršič, in Rangu, 2017). Konkurenčnost
99
zavodov. Ti v zakonu pogrešajo predvsem zagotovljeno »pravično« raz-
delitev državnih projektov, motijo jih tudi normativi in standardi, ki po
njihovem zapostavljajo prakso. Vse klavrnejše razmere v gospodarstvu
jih silijo k državnim jaslim – to, da tam zanje ne bo dovolj prostora, pa
pripisujejo tudi pomanjkljivostim tega zakona in si seveda želijo razen
popravkov njegov odlog.
Toda najzanimivejša so vendar tista ozadja dvomov o zakonu, ki jih je
sprožilo spoznanje, da »lepota« tistih, ki so ustvarili zakon (torej kadro-
vska sestava ministrstva za znanost in tehnologijo), nikakor ni trajna,
precej dlje pa utegne trajati »kilava dota« precejšnjih pooblastil, ki jih
je z zakonom dobilo to ministrstvo. Zato je najsporneje v zakonu prav
tisto, kar je v določenih razmerah lahko najučinkovitejše – da je namreč
pisan na kožo danih razmer in ljudi v njih. Sicer pa dileme, ali naj bo
nevesta raje bogata kot lepa, tako ali tako še nihče ni zadovoljivo rešil.
Umestitev raziskav in razvoja v širši družbeni kontekst
V prejšnjem poglavju smo ugotavljali, da inovacijski sistem v Sloveniji
ne deluje optimalno. Vendar je vsekakor spodbudno, da je delež vlaganj
v raziskave in razvoj v poslovnem sektorju višji od evropskega povpre-
čja, in to tako glede vlaganj samega gospodarstva kot državne podpore z
davčnimi olajšavami ali subvencijami. Po drugi stani pa ne moremo za-
nemariti dejstva, da smo povprečje eu po višini vlaganj v rr prehiteli
šele pred slabim desetletjem, malo pred finančno krizo. Pravi učinki ve-
čjih vlaganj v raziskave in razvoj se namreč pokažejo šele na daljši rok in
v razmeroma urejenem gospodarskem okolju, ki pa ga sanacija posledic
gospodarske krize vsekakor ni nudila.
Pomemben razlog, da gospodarstvo v razvoj ni vlagalo dovolj sred-
stev, so bile druge prioritete – Slovenija se je v 25 letih svoje samostoj-
nosti namreč veliko in neučinkovito ukvarjala s privatizacijo gospodar-
stva. Ko je Slovenijo leta 2011 zajela finančna kriza, je bila zaradi tega
gospodarsko precej šibka, zato ni presenetljivo, da jo je prizadela bolj
kot druge države eu.
Argument, da razlog za slovenske gospodarske probleme ni v prvi vr-
sti povezan s slovensko tehnološko (ne)razvitostjo gospodarstva in z
znanstveno infrastrukturo, najdemo v analizi podatkov iz Globalnega
indeksa konkurenčnosti (World Economic Forum, 2015), pridobljenih
s podrobnimi anketami in z naborom statističnih kazalcev konkurenč-
nosti v 144 državah (Stanovnik, Uršič, in Rangu, 2017). Konkurenčnost
99
