Page 104 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
6 Slovenski inovacijski sistem
nomske kot politične, se zdita prav družboslovje in humanistika vsa-
kokratni oblasti najmanj potrebna in zato najlažje pogrešljiva. To naj
bi kazala tudi lani sprejeta raziskovalna in inovacijska strategija, ki je
po oceni direktorjev Pedagoškega inštituta, Urbanističnega inštituta,
z rc s a z u, Inštituta za narodnostna vprašanja, Inštituta za novejšo
zgodovino in Mirovnega inštituta že v izhodišču izključila družboslovje
in humanistiko – pri nas sta že doslej prejemala manj kot četrtino jav-
nih raziskovalnih sredstev –, ker ta svojih ugotovitev in rezultatov ne
moreta neposredno prenašati v gospodarstvo.
Raziskovalcem s teh področij se je zato zdelo potrebno, da dokažejo,
da so njihove vede prav tako potrebne kot naravoslovne in tehniške ter
da njihovi raziskovalni izsledki niso nič manj znanstveni in uporabni.
Že na vabilu na posvet so zapisali, da brez družboslovja in humanistike
tudi gospodarstvo ne more učinkovito delovati. Toda sodeč po udelež-
bi na posvetu so to dokazovali predvsem samim sebi, saj se na vabilo,
denimo, ni odzval noben vladni predstavnik (so ga pa videli, kot boste
brali v nadaljevanju).
Prof. dr. Rudi Rizman z ljubljanske filozofske fakultete je opozoril na
pomen družbenega in političnega zavedanja, da si brez družboslovja in
humanistike ni mogoče predstavljati demokracije. Družboslovna in hu-
manistična vednost zajema modrost, potrebno pri iskanju alternative
in izhoda iz krize. V naraščajoči kompleksnosti in globalni prepleteno-
sti, v kateri so se znašle današnje družbe, lahko, pravi Rizman, druž-
boslovje in humanistika prispevata k ustvarjanju javnega dobra, ki je
pogoj za ohranjanje ter nadaljnji razvoj demokratične družbe.
Slovenija je iz strpne postala represivna država
Dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni
fakulteti je nazorno prikazal, kako se Slovenija zaradi neupoštevanja
izsledkov družboslovno-humanističnih ved, še zlasti kriminalističnih in
pravnih znanosti, iz ene najbolj strpnih evropskih držav spreminja v
eno najrepresivnejšo. Poudaril je, da se je brez strokovnih podlag odlo-
čila za izredno zaostritev kaznovalne politike, katere neučinkovitost se
najbolje kaže s prepolnimi zapori. Kot je dejal Petrovec, se je Slovenija
z uvedbo dosmrtne zaporne kazni uvrstila v skupino držav z najbolj re-
presivno kaznovalno politiko, kot neprimerno drastično kazen je omenil
tudi uklonilni zapor.
Dr. Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo je argumen-
tiral tezo, da je Slovenija v zadnjih sto letih že štirikrat izgubila prilo-
102
nomske kot politične, se zdita prav družboslovje in humanistika vsa-
kokratni oblasti najmanj potrebna in zato najlažje pogrešljiva. To naj
bi kazala tudi lani sprejeta raziskovalna in inovacijska strategija, ki je
po oceni direktorjev Pedagoškega inštituta, Urbanističnega inštituta,
z rc s a z u, Inštituta za narodnostna vprašanja, Inštituta za novejšo
zgodovino in Mirovnega inštituta že v izhodišču izključila družboslovje
in humanistiko – pri nas sta že doslej prejemala manj kot četrtino jav-
nih raziskovalnih sredstev –, ker ta svojih ugotovitev in rezultatov ne
moreta neposredno prenašati v gospodarstvo.
Raziskovalcem s teh področij se je zato zdelo potrebno, da dokažejo,
da so njihove vede prav tako potrebne kot naravoslovne in tehniške ter
da njihovi raziskovalni izsledki niso nič manj znanstveni in uporabni.
Že na vabilu na posvet so zapisali, da brez družboslovja in humanistike
tudi gospodarstvo ne more učinkovito delovati. Toda sodeč po udelež-
bi na posvetu so to dokazovali predvsem samim sebi, saj se na vabilo,
denimo, ni odzval noben vladni predstavnik (so ga pa videli, kot boste
brali v nadaljevanju).
Prof. dr. Rudi Rizman z ljubljanske filozofske fakultete je opozoril na
pomen družbenega in političnega zavedanja, da si brez družboslovja in
humanistike ni mogoče predstavljati demokracije. Družboslovna in hu-
manistična vednost zajema modrost, potrebno pri iskanju alternative
in izhoda iz krize. V naraščajoči kompleksnosti in globalni prepleteno-
sti, v kateri so se znašle današnje družbe, lahko, pravi Rizman, druž-
boslovje in humanistika prispevata k ustvarjanju javnega dobra, ki je
pogoj za ohranjanje ter nadaljnji razvoj demokratične družbe.
Slovenija je iz strpne postala represivna država
Dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni
fakulteti je nazorno prikazal, kako se Slovenija zaradi neupoštevanja
izsledkov družboslovno-humanističnih ved, še zlasti kriminalističnih in
pravnih znanosti, iz ene najbolj strpnih evropskih držav spreminja v
eno najrepresivnejšo. Poudaril je, da se je brez strokovnih podlag odlo-
čila za izredno zaostritev kaznovalne politike, katere neučinkovitost se
najbolje kaže s prepolnimi zapori. Kot je dejal Petrovec, se je Slovenija
z uvedbo dosmrtne zaporne kazni uvrstila v skupino držav z najbolj re-
presivno kaznovalno politiko, kot neprimerno drastično kazen je omenil
tudi uklonilni zapor.
Dr. Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo je argumen-
tiral tezo, da je Slovenija v zadnjih sto letih že štirikrat izgubila prilo-
102
