Page 111 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
ska Univerze/inštituti 7
Švedska
Portugalska100
Avstrija90
80
Irska70
Estonija60
50
Malta40
Ciper30
Velika Britanija20
Litva10
Nizozemska
Belgija0
Finska
ItalijaSlika 7.1 Razmerje med izdatki za rr v visokošolskem (univerze – temno)
e u-28in vladnem (inštituti – svetlo) sektorju v evropskih državah in eu-28
Francijaza leto 2013
Slovaška
LatvijaPo podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
Španija
Češkaaplikativno raziskovanje. Vsekakor pa je za državo izjemno koristno, da
Grčijatemeljno raziskovanje v čim večjem obsegu poteka na univerzah, saj ga
Nemčijaštudentje s pridom uporabijo tudi na delovnih mestih po študiju. A to
Poljskaseveda ne velja brezpogojno – velikih znanstvenih projektov (kot je, re-
Hrvaškacimo, pospeševalnik v Cernu) brez znanstvenikov, ki se povsem posve-
Madžarskatijo raziskovanju, ni mogoče izpeljati, pogosto pa so raziskovalci brez
Slovenijadrugih obveznosti pomembni tudi pri manjših projektih.
Luksemburg
RomunijaPoglejmo si, na katero stran se države pri dvojici univerze/inštituti
Bolgarijanagibajo po statističnih podatkih glede na sredstva, namenjena raziska-
vam (slika 7.1).
Iz slike lahko razberemo, da se raziskovanje v eu večinoma odvija na
univerzah (2/3), kar podpira mojo prejšnjo misel. Z učinkovitejšim pre-
nosom znanja s profesorjev na študente, za katerega je potrebno, kot
smo ugotavljali, tudi raziskovalno delo, se oblikuje tudi uspešnejši ino-
vacijski sistem, zaradi česar v eu prevladuje raziskovanje na univerzah.
Slovenijo najdemo v zadnjem delu grafikona, družbo nam večinoma
delajo bivše vzhodnoevropske države – Romunija, Bolgarija, Poljska.
Največji raziskovalni inštituti v Sloveniji so s področja naravoslovja in
humanistike: ij s (fizika, kemija, deloma elektrotehnika), Kemijski in-
109
Švedska
Portugalska100
Avstrija90
80
Irska70
Estonija60
50
Malta40
Ciper30
Velika Britanija20
Litva10
Nizozemska
Belgija0
Finska
ItalijaSlika 7.1 Razmerje med izdatki za rr v visokošolskem (univerze – temno)
e u-28in vladnem (inštituti – svetlo) sektorju v evropskih državah in eu-28
Francijaza leto 2013
Slovaška
LatvijaPo podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
Španija
Češkaaplikativno raziskovanje. Vsekakor pa je za državo izjemno koristno, da
Grčijatemeljno raziskovanje v čim večjem obsegu poteka na univerzah, saj ga
Nemčijaštudentje s pridom uporabijo tudi na delovnih mestih po študiju. A to
Poljskaseveda ne velja brezpogojno – velikih znanstvenih projektov (kot je, re-
Hrvaškacimo, pospeševalnik v Cernu) brez znanstvenikov, ki se povsem posve-
Madžarskatijo raziskovanju, ni mogoče izpeljati, pogosto pa so raziskovalci brez
Slovenijadrugih obveznosti pomembni tudi pri manjših projektih.
Luksemburg
RomunijaPoglejmo si, na katero stran se države pri dvojici univerze/inštituti
Bolgarijanagibajo po statističnih podatkih glede na sredstva, namenjena raziska-
vam (slika 7.1).
Iz slike lahko razberemo, da se raziskovanje v eu večinoma odvija na
univerzah (2/3), kar podpira mojo prejšnjo misel. Z učinkovitejšim pre-
nosom znanja s profesorjev na študente, za katerega je potrebno, kot
smo ugotavljali, tudi raziskovalno delo, se oblikuje tudi uspešnejši ino-
vacijski sistem, zaradi česar v eu prevladuje raziskovanje na univerzah.
Slovenijo najdemo v zadnjem delu grafikona, družbo nam večinoma
delajo bivše vzhodnoevropske države – Romunija, Bolgarija, Poljska.
Največji raziskovalni inštituti v Sloveniji so s področja naravoslovja in
humanistike: ij s (fizika, kemija, deloma elektrotehnika), Kemijski in-
109
