Page 130 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 130
7 Univerze/inštituti
260 milijonov evrov. In ker že nekaj časa tako kot drugje po svetu tudi v
Sloveniji radi gledamo skozi oči davkoplačevalcev, lahko mirno rečemo,
da smo z uvedbo transparentnosti na področju znanstvenega raziskova-
nja samo leta 2007 privarčevali 100 milijonov evrov davkoplačevalskega
denarja. Mogoče je razlaga res malce poenostavljena, a kljub temu lahko
zagotovo trdim, da brez uvedbe sistema cobiss leta 1997 in uveljavitve
obveznega vpisovanja strokovnih del najverjetneje ne bi prišlo do take-
ga povečanja znanstvene produktivnosti. Rast bi bila namreč taka, kot
je bila v času pred sistemom cobiss, torej počasnejša, kar pomeni, da
bi raven znanstvene produkcije iz leta 2007 dosegli šele leta 2017. Tako
se je s sistemom cob i s s, ki za infrastrukturno oskrbovanje znanosti
letno porabi približno milijon evrov, »prihranilo« vsaj deset let financi-
ranja znanosti, torej 10 x 160 milijonov evrov ali 1,6 milijarde evrov.
Uspeh sistema cob i s s, ki se je izkazal kot zanesljivo in uporabno
bibliometrijsko orodje, je leta 1999 spodbudil zagon sistema sicris –
slovenskega sistema sprotnega spremljanja raziskovalne dejavnosti. si-
cris zajema osnovne podatke vsakega raziskovalca, raziskovalne sku-
pine ali raziskovalne organizacije – sem spadajo kontaktni podatki, kot
so telefonske številke in spletne strani, pa tudi tekoči in že zaključeni
projekti s povzetki in standardiziranimi izjemnimi dosežki ter poveza-
ve z bazami, ki omogočajo vpogled v integralna besedila raziskav. Če
imajo raziskovalci na voljo video predstavitve, so dostopne tudi te.
Poenoten format bibliografij raziskovalcev, ki se je vzpostavil s siste-
mom cobiss – v bazi je sistematično predstavljenih okoli 15.000 raz-
iskovalcev –, je sicer dragoceno ocenjevalno orodje, ne pove pa dovolj
o konkretnih rezultatih raziskovalnega dela, ki so še posebej zanimi-
vi za splošno javnost oziroma tisti njen del, ki predstavlja potencialne
uporabnike tega znanja, na primer gospodarske družbe. Zato je sistem
s icri s, ki vsebuje tudi vsebinske informacije o projektih, pomembna
nadgradnja bibliografskega sistema cobiss in postaja iz leta v leto po-
membnejši in nepogrešljivejši, kar potrjuje tudi obisk spletne strani, ki
vse bolj narašča. Podobno nepogrešljivi postajajo tudi ponudniki video-
vsebin, kot so Video lectures, Digitalna knjižnica in Atlas znanosti (glej
https://www.arrs.gov.si/sl/povezave.asp).
Uporaba bibliometrijskih metod je močno vplivala na rast znanstve-
ne kvalitete. Ob osamosvojitvi Slovenije je bila še razmeroma skromna,
kar je narekovalo preučevanje vzorcev znanstvenega objavljanja drugod
po svetu. izu m je omogočil, da so slovenski raziskovalci in a rrs s sis-
temoma cobiss in sicris dobili neposreden vpogled v raziskovalno
128
260 milijonov evrov. In ker že nekaj časa tako kot drugje po svetu tudi v
Sloveniji radi gledamo skozi oči davkoplačevalcev, lahko mirno rečemo,
da smo z uvedbo transparentnosti na področju znanstvenega raziskova-
nja samo leta 2007 privarčevali 100 milijonov evrov davkoplačevalskega
denarja. Mogoče je razlaga res malce poenostavljena, a kljub temu lahko
zagotovo trdim, da brez uvedbe sistema cobiss leta 1997 in uveljavitve
obveznega vpisovanja strokovnih del najverjetneje ne bi prišlo do take-
ga povečanja znanstvene produktivnosti. Rast bi bila namreč taka, kot
je bila v času pred sistemom cobiss, torej počasnejša, kar pomeni, da
bi raven znanstvene produkcije iz leta 2007 dosegli šele leta 2017. Tako
se je s sistemom cob i s s, ki za infrastrukturno oskrbovanje znanosti
letno porabi približno milijon evrov, »prihranilo« vsaj deset let financi-
ranja znanosti, torej 10 x 160 milijonov evrov ali 1,6 milijarde evrov.
Uspeh sistema cob i s s, ki se je izkazal kot zanesljivo in uporabno
bibliometrijsko orodje, je leta 1999 spodbudil zagon sistema sicris –
slovenskega sistema sprotnega spremljanja raziskovalne dejavnosti. si-
cris zajema osnovne podatke vsakega raziskovalca, raziskovalne sku-
pine ali raziskovalne organizacije – sem spadajo kontaktni podatki, kot
so telefonske številke in spletne strani, pa tudi tekoči in že zaključeni
projekti s povzetki in standardiziranimi izjemnimi dosežki ter poveza-
ve z bazami, ki omogočajo vpogled v integralna besedila raziskav. Če
imajo raziskovalci na voljo video predstavitve, so dostopne tudi te.
Poenoten format bibliografij raziskovalcev, ki se je vzpostavil s siste-
mom cobiss – v bazi je sistematično predstavljenih okoli 15.000 raz-
iskovalcev –, je sicer dragoceno ocenjevalno orodje, ne pove pa dovolj
o konkretnih rezultatih raziskovalnega dela, ki so še posebej zanimi-
vi za splošno javnost oziroma tisti njen del, ki predstavlja potencialne
uporabnike tega znanja, na primer gospodarske družbe. Zato je sistem
s icri s, ki vsebuje tudi vsebinske informacije o projektih, pomembna
nadgradnja bibliografskega sistema cobiss in postaja iz leta v leto po-
membnejši in nepogrešljivejši, kar potrjuje tudi obisk spletne strani, ki
vse bolj narašča. Podobno nepogrešljivi postajajo tudi ponudniki video-
vsebin, kot so Video lectures, Digitalna knjižnica in Atlas znanosti (glej
https://www.arrs.gov.si/sl/povezave.asp).
Uporaba bibliometrijskih metod je močno vplivala na rast znanstve-
ne kvalitete. Ob osamosvojitvi Slovenije je bila še razmeroma skromna,
kar je narekovalo preučevanje vzorcev znanstvenega objavljanja drugod
po svetu. izu m je omogočil, da so slovenski raziskovalci in a rrs s sis-
temoma cobiss in sicris dobili neposreden vpogled v raziskovalno
128
