Page 127 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Transparentnost 7
no učinkovitost, ki je postavila osnovo za ključne premike, kakršni se v
zadnjih stoletjih dogajajo v svetu.
Naslednja stopnja v razvoju transparentnosti v znanosti je povezana
z ustanovitvijo raziskovalnih agencij po drugi svetovni vojni. Principe
transparentnosti, na katerih so temeljile znanstvene revije in univerze
(transparentnost rezultatov projektov in transparentnost ocenjevalnih
postopkov), so raziskovalne agencije vgradile v principe svojega delova-
nja, hkrati pa jim dodale še en bistven element – transparentnost finan-
ciranja.
Naraščanje števila člankov, raznolikost raziskovalnih področij, razno-
vrstnost raziskovalnih možnosti posameznikov – vse to je sprožilo dile-
mo, ali za habilitacijski postopek zadostuje presoja kolegov o kandida-
tovem znanstvenem delu ali bi za odločitve potrebovali dodatne infor-
macije. Dostop do dodatnih informacij je prinesel razvoj bibliometrije.
Leta 1960 je Eugene Garfield ustanovil Inštitut informacijskih znanosti
(Institute for Scientific Information) – leta 1992 ga je kupila korporacija
Thomson Reuters (današnji lastnik je Clarivate Analytics) –, ki vzdržu-
je mednarodno bazo Web of Science (w o s). Gre za vrsto bibliografske
baze, ki vsebuje podatke o znanstvenih člankih, objavljenih v zadnjih
več kot petdesetih letih, tudi podatke o citiranju, torej o odmevnosti
znanstvenih objav. Ker je odmevnost znanstvenih del večinoma soraz-
merna z njihovo kvaliteto, je z uporabo baze w o s mogoče statistično
spremljati raziskovalno produkcijo in kvaliteto raziskovalcev, zmoglji-
vost raziskovalnih področij, kakovost znanstvenih revij, univerz, mest,
držav . . . Izkaže se, da so nekateri znanstveni članki več tisoč- ali celo
desettisočkrat citirani. Ta podatek je pomemben ne le za raziskovalca,
ki je članek napisal, saj s tem lahko preveri, kako plodna so bila njego-
va spoznanja, niti samo za informacijo o gradivu, ki obravnava določno
tematiko, kar je uporabno pri njenem preučevanju in iskanju ustrezne
znanstvene literature, pač pa tudi za merjenje kvalitete. Število citatov
namreč govori o pomenu in teži znanstvenega dosežka, o njegovi izje-
mnosti. Seveda pa je treba podatke razbirati premišljeno, saj se razisko-
valna področja glede na citatnost zelo razlikujejo, pomembna pa je tudi
časovna dinamika.
Še prodornejša od Inštituta informacijskih znanosti je konkurenčna
ustanova Elsevier z bazo podatkov Scopus, ki obravnava več kot 20.000
znanstvenih revij, pri čemer manj posega v zgodovino kot wo s, saj ob-
deluje prispevke, ki so bili objavljeni po letu 2004. Verodostojnejša je
glede podatkov o raziskavah v družboslovju, saj ima v svoji bazi bistveno
125
no učinkovitost, ki je postavila osnovo za ključne premike, kakršni se v
zadnjih stoletjih dogajajo v svetu.
Naslednja stopnja v razvoju transparentnosti v znanosti je povezana
z ustanovitvijo raziskovalnih agencij po drugi svetovni vojni. Principe
transparentnosti, na katerih so temeljile znanstvene revije in univerze
(transparentnost rezultatov projektov in transparentnost ocenjevalnih
postopkov), so raziskovalne agencije vgradile v principe svojega delova-
nja, hkrati pa jim dodale še en bistven element – transparentnost finan-
ciranja.
Naraščanje števila člankov, raznolikost raziskovalnih področij, razno-
vrstnost raziskovalnih možnosti posameznikov – vse to je sprožilo dile-
mo, ali za habilitacijski postopek zadostuje presoja kolegov o kandida-
tovem znanstvenem delu ali bi za odločitve potrebovali dodatne infor-
macije. Dostop do dodatnih informacij je prinesel razvoj bibliometrije.
Leta 1960 je Eugene Garfield ustanovil Inštitut informacijskih znanosti
(Institute for Scientific Information) – leta 1992 ga je kupila korporacija
Thomson Reuters (današnji lastnik je Clarivate Analytics) –, ki vzdržu-
je mednarodno bazo Web of Science (w o s). Gre za vrsto bibliografske
baze, ki vsebuje podatke o znanstvenih člankih, objavljenih v zadnjih
več kot petdesetih letih, tudi podatke o citiranju, torej o odmevnosti
znanstvenih objav. Ker je odmevnost znanstvenih del večinoma soraz-
merna z njihovo kvaliteto, je z uporabo baze w o s mogoče statistično
spremljati raziskovalno produkcijo in kvaliteto raziskovalcev, zmoglji-
vost raziskovalnih področij, kakovost znanstvenih revij, univerz, mest,
držav . . . Izkaže se, da so nekateri znanstveni članki več tisoč- ali celo
desettisočkrat citirani. Ta podatek je pomemben ne le za raziskovalca,
ki je članek napisal, saj s tem lahko preveri, kako plodna so bila njego-
va spoznanja, niti samo za informacijo o gradivu, ki obravnava določno
tematiko, kar je uporabno pri njenem preučevanju in iskanju ustrezne
znanstvene literature, pač pa tudi za merjenje kvalitete. Število citatov
namreč govori o pomenu in teži znanstvenega dosežka, o njegovi izje-
mnosti. Seveda pa je treba podatke razbirati premišljeno, saj se razisko-
valna področja glede na citatnost zelo razlikujejo, pomembna pa je tudi
časovna dinamika.
Še prodornejša od Inštituta informacijskih znanosti je konkurenčna
ustanova Elsevier z bazo podatkov Scopus, ki obravnava več kot 20.000
znanstvenih revij, pri čemer manj posega v zgodovino kot wo s, saj ob-
deluje prispevke, ki so bili objavljeni po letu 2004. Verodostojnejša je
glede podatkov o raziskavah v družboslovju, saj ima v svoji bazi bistveno
125
