Page 132 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 132
7 Univerze/inštituti
Kajti kot so na omenjeni seji pokazali težko ovrgljivi argumenti, bi
zahtevana razkritja pomenila, da ima Slovenija glede anonimnosti re-
cenzentov v znanosti drugačna pravila, kot jih ima ostali znanstveni
svet. O upravičenosti razkritij bo sicer dokončno odločilo upravno sodi-
šče.
Ne glede na pravni razplet pa lahko v vsakem primeru postavimo
vprašanje, kako se je lahko zgodilo, da je resorni odbor d z o tej temi
razpravljal več kot teden pred iztekom tridesetdnevnega roka po preje-
mu odločbe, v katerem bi morali v a rr s, po nalogu informacijske poo-
blaščenke, prosilcu omogočiti vpogled v omenjene dokumente.
Za to prehitevanje gotovo ni kriva informacijska pooblaščenka, saj je
njena namestnica na seji odbora sama izpostavila, da pravni rok še ni
potekel. Očitno se je torej neznansko mudilo predlagateljem te razpra-
ve, torej poslanski skupini sd s, ki ji pripada tudi predsednik odbora za
visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, Branko Grims.
Nima smisla ugibati o razlogih, zakaj razprava ni mogla počakati na
zaključek pravne obravnave, kot bo lahko zdaj, ko so jo v odboru uradno
prekinili. Vsekakor pa je zelo očitno sovpadanje med omenjeno pobudo
in aktualno politično razpravo o zakonu o arhivih. Toda v tem primeru
je omenjeni del politike očitno podcenil znanstvenoraziskovalno sfero.
Očitno se je preveč zanašal na dejstvo, da sta tako a r r s kot njen
direktor Franci Demšar pogosto deležna očitkov s strani naših razisko-
valcev, ki se jim je nedavno pridružilo tudi računsko sodišče, ki je v po-
slovanju agencije odkrilo določene nepravilnosti. Seveda že po naravi
stvari a r r s, ki že šesto leto razporeja velik del proračunskega deleža
na tem področju – pri tem pa je verjetno več tistih, ki so bolj ali manj
razočarani nad izbiro oziroma odmero denarja za njihovo raziskovalno
delo, kot tistih, ki so z odločitvami a rr s povsem zadovoljni –, ne more
biti posebno priljubljena institucija.
Resorno ministrstvo že napoveduje zakonske spremembe, ki bodo
vplivale tudi na nadaljnje delo agencije. Spremembe v a r r s napove-
dujejo tudi posamezni, z agencijo povezani raziskovalci – med najkri-
tičnejšimi ocenjevalci njenega dela je zagotovo prav sedanji predsednik
znanstvenega sveta a r r s, prof. dr. Vito Turk. O tem so se lahko pre-
pričali tudi bralci naše priloge.
Toda v tem primeru tako zanj kot tudi za drugega na seji odbora
dz prisotnega predstavnika raziskovalne sfere, namreč direktorja zrc
s a z u dr. Ota Lutharja, očitno ni bilo nobene dileme. Popolnoma sta
podprla Demšarjevo razlago, da bi uveljavitev odločbe informacijske
130
Kajti kot so na omenjeni seji pokazali težko ovrgljivi argumenti, bi
zahtevana razkritja pomenila, da ima Slovenija glede anonimnosti re-
cenzentov v znanosti drugačna pravila, kot jih ima ostali znanstveni
svet. O upravičenosti razkritij bo sicer dokončno odločilo upravno sodi-
šče.
Ne glede na pravni razplet pa lahko v vsakem primeru postavimo
vprašanje, kako se je lahko zgodilo, da je resorni odbor d z o tej temi
razpravljal več kot teden pred iztekom tridesetdnevnega roka po preje-
mu odločbe, v katerem bi morali v a rr s, po nalogu informacijske poo-
blaščenke, prosilcu omogočiti vpogled v omenjene dokumente.
Za to prehitevanje gotovo ni kriva informacijska pooblaščenka, saj je
njena namestnica na seji odbora sama izpostavila, da pravni rok še ni
potekel. Očitno se je torej neznansko mudilo predlagateljem te razpra-
ve, torej poslanski skupini sd s, ki ji pripada tudi predsednik odbora za
visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, Branko Grims.
Nima smisla ugibati o razlogih, zakaj razprava ni mogla počakati na
zaključek pravne obravnave, kot bo lahko zdaj, ko so jo v odboru uradno
prekinili. Vsekakor pa je zelo očitno sovpadanje med omenjeno pobudo
in aktualno politično razpravo o zakonu o arhivih. Toda v tem primeru
je omenjeni del politike očitno podcenil znanstvenoraziskovalno sfero.
Očitno se je preveč zanašal na dejstvo, da sta tako a r r s kot njen
direktor Franci Demšar pogosto deležna očitkov s strani naših razisko-
valcev, ki se jim je nedavno pridružilo tudi računsko sodišče, ki je v po-
slovanju agencije odkrilo določene nepravilnosti. Seveda že po naravi
stvari a r r s, ki že šesto leto razporeja velik del proračunskega deleža
na tem področju – pri tem pa je verjetno več tistih, ki so bolj ali manj
razočarani nad izbiro oziroma odmero denarja za njihovo raziskovalno
delo, kot tistih, ki so z odločitvami a rr s povsem zadovoljni –, ne more
biti posebno priljubljena institucija.
Resorno ministrstvo že napoveduje zakonske spremembe, ki bodo
vplivale tudi na nadaljnje delo agencije. Spremembe v a r r s napove-
dujejo tudi posamezni, z agencijo povezani raziskovalci – med najkri-
tičnejšimi ocenjevalci njenega dela je zagotovo prav sedanji predsednik
znanstvenega sveta a r r s, prof. dr. Vito Turk. O tem so se lahko pre-
pričali tudi bralci naše priloge.
Toda v tem primeru tako zanj kot tudi za drugega na seji odbora
dz prisotnega predstavnika raziskovalne sfere, namreč direktorja zrc
s a z u dr. Ota Lutharja, očitno ni bilo nobene dileme. Popolnoma sta
podprla Demšarjevo razlago, da bi uveljavitev odločbe informacijske
130
