Page 128 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
7 Univerze/inštituti
večje število evropskih znanstvenih revij, v humanistiki pa celo revije,
ki izhajajo v nacionalnih jezikih (in ne zgolj v angleščini), zato omogoča
tudi merjenje odmevnosti, ki ga baza w o s za to področje ne premore
(Bartol, Budimir, Smrekar, Pusnik in Juznic, 2014). Baza Scopus je zara-
di povezave z največjo svetovno znanstveno založbo Elsevier poleg tega
cenejša kot w o s. Glede na doseg je večja tako od w o s a kot Scopusa
le še baza Google Scolar, a je po drugi strani v primerjavi z njima manj
zanesljiva in sistematična.
Vsa ta orodja, ki omogočajo večjo transparentnost rezultatov in nji-
hovo medsebojno primerljivost v svetovnem merilu, so seveda sijajna
podpora univerzam. Kako delujejo v državi, kot je Slovenija, ki ima zgolj
dva milijona prebivalcev? V takih primerih se majhnost izkaže za pred-
nost, saj se lahko projekte, ki so v večjih državah izvedljivi edino v do-
meni univerz, izpelje na nacionalnem nivoju. Eden od takih je tudi co-
b i s s (kooperativni online bibliografski sistem in servisi), izviren slo-
venski bibliografski sistem. Njegovi začetki segajo v leto 1984, leta 1991
pa je dozorel do te mere, da je slovenska vlada del centra, ki se je spe-
cializiral za bibliografske informacije, preoblikovala v samostojni zavod
iz u m. Za razliko od drugih svetovnih bibliografskih sistemov ima co-
b i s s vgrajenih vrsto varovalk, ki preprečujejo, da bi prišlo do napak
pri bibliografskih podatkih, in omogočajo, da je vsaka publikacija v Slo-
veniji pripisana tistemu raziskovalcu ali skupini raziskovalcev, ki jo je
napisal(a). Ker je povezan s sistemoma w o s in Scopus, ponuja ne le
informacije o vseh objavljenih prispevkih (člankih, knjigah, zbornikih,
predavanjih, patentih . . .) vsakega slovenskega raziskovalca, ampak tu-
di podatke o njihovi citiranosti v drugih delih. Ker vse to velja za vsako
publikacijo in vsakega znanstvenika posebej, lahko na podlagi teh po-
datkov razbiramo tudi odmevnost ali uspešnost posameznih projektnih
ali drugih raziskovalnih skupin, fakultet, univerz, inštitutov. Poleg tega
je sistem nadgrajen s primerjavami med področji in relativnim faktor-
jem vpliva.
V prvem, poskusnem obdobju je bilo vnašanje bibliografij v cobiss
prostovoljno, ko pa je do leta 1998 sistem tudi v praksi potrdil svoje
teoretične prednosti, je sledila uvedba obveznega vnosa raziskovalnih
rezultatov oziroma bibliografij raziskovalcev. Ta korak je omogočil na-
daljnji razvoj mehanizmov ocenjevanja. V slabem poldrugem desetletju
se je v bazi cob i s s nabralo za dobra dva milijona bibliografskih enot
slovenskih raziskovalcev, kar pomeni, da imamo ogromno bibliografsko
bazo, ki je ne le v pomoč komisijam pri ocenjevanju in delitvi sredstev,
126
večje število evropskih znanstvenih revij, v humanistiki pa celo revije,
ki izhajajo v nacionalnih jezikih (in ne zgolj v angleščini), zato omogoča
tudi merjenje odmevnosti, ki ga baza w o s za to področje ne premore
(Bartol, Budimir, Smrekar, Pusnik in Juznic, 2014). Baza Scopus je zara-
di povezave z največjo svetovno znanstveno založbo Elsevier poleg tega
cenejša kot w o s. Glede na doseg je večja tako od w o s a kot Scopusa
le še baza Google Scolar, a je po drugi strani v primerjavi z njima manj
zanesljiva in sistematična.
Vsa ta orodja, ki omogočajo večjo transparentnost rezultatov in nji-
hovo medsebojno primerljivost v svetovnem merilu, so seveda sijajna
podpora univerzam. Kako delujejo v državi, kot je Slovenija, ki ima zgolj
dva milijona prebivalcev? V takih primerih se majhnost izkaže za pred-
nost, saj se lahko projekte, ki so v večjih državah izvedljivi edino v do-
meni univerz, izpelje na nacionalnem nivoju. Eden od takih je tudi co-
b i s s (kooperativni online bibliografski sistem in servisi), izviren slo-
venski bibliografski sistem. Njegovi začetki segajo v leto 1984, leta 1991
pa je dozorel do te mere, da je slovenska vlada del centra, ki se je spe-
cializiral za bibliografske informacije, preoblikovala v samostojni zavod
iz u m. Za razliko od drugih svetovnih bibliografskih sistemov ima co-
b i s s vgrajenih vrsto varovalk, ki preprečujejo, da bi prišlo do napak
pri bibliografskih podatkih, in omogočajo, da je vsaka publikacija v Slo-
veniji pripisana tistemu raziskovalcu ali skupini raziskovalcev, ki jo je
napisal(a). Ker je povezan s sistemoma w o s in Scopus, ponuja ne le
informacije o vseh objavljenih prispevkih (člankih, knjigah, zbornikih,
predavanjih, patentih . . .) vsakega slovenskega raziskovalca, ampak tu-
di podatke o njihovi citiranosti v drugih delih. Ker vse to velja za vsako
publikacijo in vsakega znanstvenika posebej, lahko na podlagi teh po-
datkov razbiramo tudi odmevnost ali uspešnost posameznih projektnih
ali drugih raziskovalnih skupin, fakultet, univerz, inštitutov. Poleg tega
je sistem nadgrajen s primerjavami med področji in relativnim faktor-
jem vpliva.
V prvem, poskusnem obdobju je bilo vnašanje bibliografij v cobiss
prostovoljno, ko pa je do leta 1998 sistem tudi v praksi potrdil svoje
teoretične prednosti, je sledila uvedba obveznega vnosa raziskovalnih
rezultatov oziroma bibliografij raziskovalcev. Ta korak je omogočil na-
daljnji razvoj mehanizmov ocenjevanja. V slabem poldrugem desetletju
se je v bazi cob i s s nabralo za dobra dva milijona bibliografskih enot
slovenskih raziskovalcev, kar pomeni, da imamo ogromno bibliografsko
bazo, ki je ne le v pomoč komisijam pri ocenjevanju in delitvi sredstev,
126
