Page 172 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
9 Pogled v prihodnost
nim sistemom, ki, po njunem mnenju, podpira lenobo in ležernost. To
se – je dejala Finkova – pozna tudi pri tem, da diplomanti težko sledijo
tempu dela. Vseeno pa je Boscarol pohvalil tudi domače doktorje znano-
sti, ki se zaposlujejo v njegovem podjetju. Dejal je, da imajo širino, da
jih ni težko vključiti v proizvodnjo in niso v ničemer akademsko zadrti.
Dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na ij s, je v tej
razpravi opozoril, da vseh doktorjev znanosti ni mogoče usmeriti v go-
spodarstvo, ker so njihovi interesi in sposobnosti tako različni, da so eni
primernejši za delo na inštitutih in univerzah, drugi pa v podjetjih. Po
Muševičevi oceni bi morali mentorji pomagati doktorandom, da najdejo
tisto delo, kjer bodo najkoristnejši.
Zakaj imamo nižji odstotek bdp na prebivalca?
Knjiga Slovenska znanost osvetljuje našo znanost zadnjega četrt stoletja
predvsem z vidika finančnih virov, s katerimi je v tem času razpolagala,
in rezultatov, ki jih je dosegala. Hkrati analizira tudi vpetost znanosti v
naše gospodarstvo. Razmisleki o družbeni vlogi znanosti se običajno na
tej točki končajo; uspešnost znanosti se ocenjuje zgolj na podlagi pove-
zav teh dveh podsistemov (znanosti in gospodarstva). A ne bi se smeli
ustaviti tu – za uspeh družbe je pomembno delovanje vseh podsistemov.
Podatki Globalnega indeksa konkurenčnosti kažejo, da je Slovenija
šibka na področjih trga dela, finančnega trga, trga dobrin, tujih inve-
sticij (slika 6.4 na strani 100), v precej manjšem razkoraku z e u pa je
na področjih inovacij in tehnološke usposobljenosti (slika 6.5 na stra-
ni 100). Zakaj?
Nismo Avstrija. Žal res ne.
Delo, 4. maj 2012
Slovenski raziskovalci, tudi družboslovci in humanisti, se zadnja dva
tedna ubadajo z matematiko. Poskušajo namreč izračunati, kaj jim bo
ostalo, ko si bo vlada – če bo ostalo pri sedanjih predlogih varčevalnih
ukrepov – odrezala svoj »kos mesa« iz javnih sredstev, na katera so letos
računali. Za zdaj jim vsi izračuni kažejo, da bodo po tem posegu njihove
institucije izkrvavele oziroma samo še životarile. Inštituti, ki naj bi bili
med ključnimi akterji našega preboja iz krize, bodo po napovedih postali
nekakšni zombiji.
170
nim sistemom, ki, po njunem mnenju, podpira lenobo in ležernost. To
se – je dejala Finkova – pozna tudi pri tem, da diplomanti težko sledijo
tempu dela. Vseeno pa je Boscarol pohvalil tudi domače doktorje znano-
sti, ki se zaposlujejo v njegovem podjetju. Dejal je, da imajo širino, da
jih ni težko vključiti v proizvodnjo in niso v ničemer akademsko zadrti.
Dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na ij s, je v tej
razpravi opozoril, da vseh doktorjev znanosti ni mogoče usmeriti v go-
spodarstvo, ker so njihovi interesi in sposobnosti tako različni, da so eni
primernejši za delo na inštitutih in univerzah, drugi pa v podjetjih. Po
Muševičevi oceni bi morali mentorji pomagati doktorandom, da najdejo
tisto delo, kjer bodo najkoristnejši.
Zakaj imamo nižji odstotek bdp na prebivalca?
Knjiga Slovenska znanost osvetljuje našo znanost zadnjega četrt stoletja
predvsem z vidika finančnih virov, s katerimi je v tem času razpolagala,
in rezultatov, ki jih je dosegala. Hkrati analizira tudi vpetost znanosti v
naše gospodarstvo. Razmisleki o družbeni vlogi znanosti se običajno na
tej točki končajo; uspešnost znanosti se ocenjuje zgolj na podlagi pove-
zav teh dveh podsistemov (znanosti in gospodarstva). A ne bi se smeli
ustaviti tu – za uspeh družbe je pomembno delovanje vseh podsistemov.
Podatki Globalnega indeksa konkurenčnosti kažejo, da je Slovenija
šibka na področjih trga dela, finančnega trga, trga dobrin, tujih inve-
sticij (slika 6.4 na strani 100), v precej manjšem razkoraku z e u pa je
na področjih inovacij in tehnološke usposobljenosti (slika 6.5 na stra-
ni 100). Zakaj?
Nismo Avstrija. Žal res ne.
Delo, 4. maj 2012
Slovenski raziskovalci, tudi družboslovci in humanisti, se zadnja dva
tedna ubadajo z matematiko. Poskušajo namreč izračunati, kaj jim bo
ostalo, ko si bo vlada – če bo ostalo pri sedanjih predlogih varčevalnih
ukrepov – odrezala svoj »kos mesa« iz javnih sredstev, na katera so letos
računali. Za zdaj jim vsi izračuni kažejo, da bodo po tem posegu njihove
institucije izkrvavele oziroma samo še životarile. Inštituti, ki naj bi bili
med ključnimi akterji našega preboja iz krize, bodo po napovedih postali
nekakšni zombiji.
170
