Page 168 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 168
ogled v prihodnost
3.5 2016
3.0
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
0.0
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014
Slika 9.4 Delež slovenskih proračunskih izdatkov za rr v gospodarstvu
glede na eu
Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
tem ni poskrbela za socialno kapico, s katero bi doktorji znanosti po-
stali za gospodarstvo finančno konkurenčni in s katero bi jim ponudili
evropsko primerljive spodbude za ustvarjalno delo (višje dohodke v go-
spodarstvu kot v akademskem okolju). Poleg tega se pri tem ključnem
vzvodu prenosa znanja zatika tudi zato, ker med univerzami in gospo-
darstvom ni sistemsko urejenega sodelovanja. Pri vsaki razpravi na to
temo se o socialni kapici vedno govori le na splošno, pri čemer jo njeni
nasprotniki dosledno razumejo kot mehanizem za še večje plače vodil-
nih menedžerjev v podjetjih. Socialna kapica bi morala biti zato vsebin-
sko strukturirana, in to tako, da bi spodbujala zaposlovanje doktorjev
znanosti v razvojnih oddelkih gospodarstva.
Razvojno-inovacijske aktivnosti v podjetjih poleg tega šepajo tudi za-
radi premajhnih finančnih spodbud, ki so se povečale šele po letu 2008,
a že resno kaže, da spet upadajo. »Resolucija o raziskovalni in inovacijski
strategiji Slovenije 2011–2020« (2011, v nadaljevanju riss) je v obdob-
ju po letu 2010 predvidela bistveno okrepitev raziskovalno-inovacijskih
dejavnosti. Država se je zavezala, da bo krepko povečala finančna sred-
stva za tehnološke projekte v gospodarstvu, vendar slika 9.4 prikazuje
povsem nasprotno sliko. Slika 9.4 prikazuje vlaganje države v gospodar-
stvo, ki se je pred krizo povečalo, nato pa padlo na predkrizno raven.
Začetni zagon vlaganja je z nastopom finančne krize povsem izpuhtel.
Padec vlaganja države v gospodarstvo je zaskrbljujoč, vlaganje slo-
venskega gospodarstva v razvoj pa ostaja obetavno, saj se ni krčilo, k
čemur močno prispevajo davčne olajšave (slika 3.4 na strani 52). Mo-
goče pa bi kazalo ta mehanizem nadgraditi: polovico davčnih olajšav bi
lahko namenili za raziskovalne projekte, ki bi jih univerze in inštituti
166
3.5 2016
3.0
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
0.0
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014
Slika 9.4 Delež slovenskih proračunskih izdatkov za rr v gospodarstvu
glede na eu
Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
tem ni poskrbela za socialno kapico, s katero bi doktorji znanosti po-
stali za gospodarstvo finančno konkurenčni in s katero bi jim ponudili
evropsko primerljive spodbude za ustvarjalno delo (višje dohodke v go-
spodarstvu kot v akademskem okolju). Poleg tega se pri tem ključnem
vzvodu prenosa znanja zatika tudi zato, ker med univerzami in gospo-
darstvom ni sistemsko urejenega sodelovanja. Pri vsaki razpravi na to
temo se o socialni kapici vedno govori le na splošno, pri čemer jo njeni
nasprotniki dosledno razumejo kot mehanizem za še večje plače vodil-
nih menedžerjev v podjetjih. Socialna kapica bi morala biti zato vsebin-
sko strukturirana, in to tako, da bi spodbujala zaposlovanje doktorjev
znanosti v razvojnih oddelkih gospodarstva.
Razvojno-inovacijske aktivnosti v podjetjih poleg tega šepajo tudi za-
radi premajhnih finančnih spodbud, ki so se povečale šele po letu 2008,
a že resno kaže, da spet upadajo. »Resolucija o raziskovalni in inovacijski
strategiji Slovenije 2011–2020« (2011, v nadaljevanju riss) je v obdob-
ju po letu 2010 predvidela bistveno okrepitev raziskovalno-inovacijskih
dejavnosti. Država se je zavezala, da bo krepko povečala finančna sred-
stva za tehnološke projekte v gospodarstvu, vendar slika 9.4 prikazuje
povsem nasprotno sliko. Slika 9.4 prikazuje vlaganje države v gospodar-
stvo, ki se je pred krizo povečalo, nato pa padlo na predkrizno raven.
Začetni zagon vlaganja je z nastopom finančne krize povsem izpuhtel.
Padec vlaganja države v gospodarstvo je zaskrbljujoč, vlaganje slo-
venskega gospodarstva v razvoj pa ostaja obetavno, saj se ni krčilo, k
čemur močno prispevajo davčne olajšave (slika 3.4 na strani 52). Mo-
goče pa bi kazalo ta mehanizem nadgraditi: polovico davčnih olajšav bi
lahko namenili za raziskovalne projekte, ki bi jih univerze in inštituti
166
