Page 174 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 174
9 Pogled v prihodnost
knjigo Bineta Kordeža Kam je izginilo deset milijard? (Kordež, 2015). Av-
tor na več kot 400 straneh in z desetinami grafikonov razlaga dogajanje
v slovenskem gospodarstvu v času samostojne Slovenije – mislim, da ni-
kjer ne omeni razvoja. Razvoju so osrednje mesto namenila le vodstva
nekaterih podjetij. Večinoma pa se vse vrti okrog posojil, privatizacije in
preprodaj delnic. Pravzaprav je pravo čudo, da po takem obdobju sploh
še dosegamo 66 odstotkov evropskega povprečja bdp.
Plenjenje gospodarstva gre z roko v roki s slabim upravljanjem drža-
ve. Verjetno se spomnimo obdobja izpred nekaj let, ko je imela vlada pri
finančni krizi praktično zvezane roke, saj je vsakemu ukrepu sledil refe-
rendum. Tudi proračunska nedisciplina, ki je povzročila stalno zadolže-
vanje države, je bila ena od v nebo vpijočih neurejenosti pri upravljanju
države. Uspešne države javnim ustanovam zagotavljajo avtonomijo, to
je samoumevni del njihovega upravljanja, v gospodarstvo in javni sektor
se kaj dosti ne vpletajo (Acemoglu in Robinson, 2015). V knjigi govorim
o pomenu avtonomije za univerze, inštitute in a rrs, ki pa še kako velja
tudi za celotni javni sektor. Zanimivo je, da je avtonomija javnih usta-
nov, ki delujejo na področju znanosti, večja od avtonomije drugih jav-
nih ustanov, zato bi jo veljalo vzeti za izhodišče pri upravljanju javnega
sektorja. V uspešnejših družbah znanje učinkoviteje spodbuja napredek
prav zato, ker sta tako javni sektor kot gospodarstvo manj odvisna od
politike kot pri nas (Demšar in Zatler, 2018)
Leta 2007 sem na podlagi obstoječih statističnih podatkov o vlaganjih
v raziskave in razvoj od leta 1995 sestavil grafikon, ki je prikazal linijo
trenda na tem področju. Enostavni izračun je prinesel tale sklep glede
naše prihodnosti: Slovenija bo bolonjski cilj treh odstotkov vlaganj v
raziskave in razvoj dosegla leta 2187. Finance so izračun celo razglasile
za izjavo meseca, vendar pa se je v letih, ki so sledila, spremenilo veliko
stvari. Davčne olajšave so začele delovati, država se je odzvala z okre-
pljenimi državnimi subvencijami, namenjenimi razvoju v gospodarstvu
– dogajanje je spominjalo na osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se
je vlaganje v razvoj izdatno povečalo –, in bolonjski cilj smo že leta 2013
skoraj dosegli. Če preletimo grafikone v knjigi, lahko opazimo velika ni-
hanja, taka dinamika pa pomeni nepredvidljivost. In prav taka je tudi
slovenska bodočnost.
172
knjigo Bineta Kordeža Kam je izginilo deset milijard? (Kordež, 2015). Av-
tor na več kot 400 straneh in z desetinami grafikonov razlaga dogajanje
v slovenskem gospodarstvu v času samostojne Slovenije – mislim, da ni-
kjer ne omeni razvoja. Razvoju so osrednje mesto namenila le vodstva
nekaterih podjetij. Večinoma pa se vse vrti okrog posojil, privatizacije in
preprodaj delnic. Pravzaprav je pravo čudo, da po takem obdobju sploh
še dosegamo 66 odstotkov evropskega povprečja bdp.
Plenjenje gospodarstva gre z roko v roki s slabim upravljanjem drža-
ve. Verjetno se spomnimo obdobja izpred nekaj let, ko je imela vlada pri
finančni krizi praktično zvezane roke, saj je vsakemu ukrepu sledil refe-
rendum. Tudi proračunska nedisciplina, ki je povzročila stalno zadolže-
vanje države, je bila ena od v nebo vpijočih neurejenosti pri upravljanju
države. Uspešne države javnim ustanovam zagotavljajo avtonomijo, to
je samoumevni del njihovega upravljanja, v gospodarstvo in javni sektor
se kaj dosti ne vpletajo (Acemoglu in Robinson, 2015). V knjigi govorim
o pomenu avtonomije za univerze, inštitute in a rrs, ki pa še kako velja
tudi za celotni javni sektor. Zanimivo je, da je avtonomija javnih usta-
nov, ki delujejo na področju znanosti, večja od avtonomije drugih jav-
nih ustanov, zato bi jo veljalo vzeti za izhodišče pri upravljanju javnega
sektorja. V uspešnejših družbah znanje učinkoviteje spodbuja napredek
prav zato, ker sta tako javni sektor kot gospodarstvo manj odvisna od
politike kot pri nas (Demšar in Zatler, 2018)
Leta 2007 sem na podlagi obstoječih statističnih podatkov o vlaganjih
v raziskave in razvoj od leta 1995 sestavil grafikon, ki je prikazal linijo
trenda na tem področju. Enostavni izračun je prinesel tale sklep glede
naše prihodnosti: Slovenija bo bolonjski cilj treh odstotkov vlaganj v
raziskave in razvoj dosegla leta 2187. Finance so izračun celo razglasile
za izjavo meseca, vendar pa se je v letih, ki so sledila, spremenilo veliko
stvari. Davčne olajšave so začele delovati, država se je odzvala z okre-
pljenimi državnimi subvencijami, namenjenimi razvoju v gospodarstvu
– dogajanje je spominjalo na osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se
je vlaganje v razvoj izdatno povečalo –, in bolonjski cilj smo že leta 2013
skoraj dosegli. Če preletimo grafikone v knjigi, lahko opazimo velika ni-
hanja, taka dinamika pa pomeni nepredvidljivost. In prav taka je tudi
slovenska bodočnost.
172
