Page 171 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
V gospodarstvu je še vedno premalo doktorjev znanosti 9
Strokovnjake v podjetja, ne v birokracijo!
Lenarčič je poudaril, da je ta podatek le ocena, saj kljub prizadevanju ni
našel vira, ki bi pokazal, kako se zaposlujejo naši doktorji znanosti.
Direktor ij s je povedal tudi, da je približno 65 odstotkov vseh dok-
torjev znanosti na področju tehnike in naravoslovja ter da bo ob predvi-
deni rasti števila študentov doktorskih študijev od 20 do 30 odstotkov
teh po opravljenih doktoratih moralo poiskati službe zunaj raziskoval-
ne sfere. Lenarčič je to napoved pospremil s komentarjem, da si želi, da
bi ti strokovnjaki odhajali v podjetja, in ne v birokracijo.
Sodeč po mnenjih na okrogli mizi se v našem gospodarstvu že bistve-
no spreminja mnenje o tem, koliko so vredni doktorji znanosti. K temu
bistveno prispeva tudi to, da se doktorski študenti s podjetji povezujejo
že v času svojega študija in svoje doktorske teme neposredno povezuje-
jo s konkretno problematiko podjetij. Tatjana Fink, glavna direktorica
družbe Trimo, je v zvezi z našim vrednotenjem doktorjev znanosti v go-
spodarstvu povedala, da je v tujini za te kadre delo v podjetjih čast, in
ne nekaj manjvrednega, pri nas pa še vedno velja, da je bolje delati na
inštitutih. So pa tudi pri nas doktorji znanosti v gospodarstvu pravi-
loma bolje plačani od inštitutskih. Po mnenju razpravljavcev pa bi jim
morali omogočiti še boljše plače, kar naj bi dosegli s tem, da bi plače teh,
ki največ prispevajo, manj obdavčili.
V Trimu dobre izkušnje z doktorji znanosti
Finkova je povedala tudi, da imajo v Trimu zelo dobre izkušnje z dok-
torji znanosti, k njihovemu dobremu vključevanju pa je verjetno pripo-
mogla dobra izobrazbena struktura celotnega kolektiva. Direktorica te-
ga podjetja meni, da se najboljše ideje rojevajo takrat, ko se zbere zado-
stna kritična masa strokovnjakov. Poudarila je tudi potrebo po zaupa-
nju in potrpežljivosti, ker je »vsak razvoj proces, v katerem iščeš, česar
še ni«, pri tem pa nastajajo zastoji in tudi napake.
Ivo Boscarol, direktor in lastnik podjetja Pipistrel, je spomnil na pro-
jekt Tisoč doktorjev znanosti v slovensko gospodarstvo, s katerim se
je ukvarjal v strateškem svetu prejšnje vlade. Takrat so si zamislili, da
bi takšne zaposlitve spodbudili s tem, da bi plačam, ki jih tem kadrom
zagotavlja gospodarstvo, dodali še proračunski delež. Tudi Boscarol je
opozoril na škodljive posledice sedanje pretirane obdavčitve plač. Pove-
dal je, da ga je zaposlitev doktorja znanosti iz Nemčije z enako plačo,
kot bi jo ta imel v Nemčiji, stala dodatnih 1.700 evrov prispevkov.
Ne Finkova ne Boscarol nista zadovoljna s slovenskim izobraževal-
169
Strokovnjake v podjetja, ne v birokracijo!
Lenarčič je poudaril, da je ta podatek le ocena, saj kljub prizadevanju ni
našel vira, ki bi pokazal, kako se zaposlujejo naši doktorji znanosti.
Direktor ij s je povedal tudi, da je približno 65 odstotkov vseh dok-
torjev znanosti na področju tehnike in naravoslovja ter da bo ob predvi-
deni rasti števila študentov doktorskih študijev od 20 do 30 odstotkov
teh po opravljenih doktoratih moralo poiskati službe zunaj raziskoval-
ne sfere. Lenarčič je to napoved pospremil s komentarjem, da si želi, da
bi ti strokovnjaki odhajali v podjetja, in ne v birokracijo.
Sodeč po mnenjih na okrogli mizi se v našem gospodarstvu že bistve-
no spreminja mnenje o tem, koliko so vredni doktorji znanosti. K temu
bistveno prispeva tudi to, da se doktorski študenti s podjetji povezujejo
že v času svojega študija in svoje doktorske teme neposredno povezuje-
jo s konkretno problematiko podjetij. Tatjana Fink, glavna direktorica
družbe Trimo, je v zvezi z našim vrednotenjem doktorjev znanosti v go-
spodarstvu povedala, da je v tujini za te kadre delo v podjetjih čast, in
ne nekaj manjvrednega, pri nas pa še vedno velja, da je bolje delati na
inštitutih. So pa tudi pri nas doktorji znanosti v gospodarstvu pravi-
loma bolje plačani od inštitutskih. Po mnenju razpravljavcev pa bi jim
morali omogočiti še boljše plače, kar naj bi dosegli s tem, da bi plače teh,
ki največ prispevajo, manj obdavčili.
V Trimu dobre izkušnje z doktorji znanosti
Finkova je povedala tudi, da imajo v Trimu zelo dobre izkušnje z dok-
torji znanosti, k njihovemu dobremu vključevanju pa je verjetno pripo-
mogla dobra izobrazbena struktura celotnega kolektiva. Direktorica te-
ga podjetja meni, da se najboljše ideje rojevajo takrat, ko se zbere zado-
stna kritična masa strokovnjakov. Poudarila je tudi potrebo po zaupa-
nju in potrpežljivosti, ker je »vsak razvoj proces, v katerem iščeš, česar
še ni«, pri tem pa nastajajo zastoji in tudi napake.
Ivo Boscarol, direktor in lastnik podjetja Pipistrel, je spomnil na pro-
jekt Tisoč doktorjev znanosti v slovensko gospodarstvo, s katerim se
je ukvarjal v strateškem svetu prejšnje vlade. Takrat so si zamislili, da
bi takšne zaposlitve spodbudili s tem, da bi plačam, ki jih tem kadrom
zagotavlja gospodarstvo, dodali še proračunski delež. Tudi Boscarol je
opozoril na škodljive posledice sedanje pretirane obdavčitve plač. Pove-
dal je, da ga je zaposlitev doktorja znanosti iz Nemčije z enako plačo,
kot bi jo ta imel v Nemčiji, stala dodatnih 1.700 evrov prispevkov.
Ne Finkova ne Boscarol nista zadovoljna s slovenskim izobraževal-
169
