Page 170 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 170
9 Pogled v prihodnost
terimi komisariati e u koncept mehanizmov tudi natančneje določili.
Nastal je program Pametna specializacija, ki danes temu namenja 80
milijard evrov in bo zelo pomemben tudi za Slovenijo (»Strategija pa-
metne specializacije«, 2015).
Dobro delujoči inovacijski sistem je verjetno največji izziv bodočega
gospodarskega razvoja Slovenije, temelje zanj pa bomo morda našli prav
v programu Pametna specializacija, ki bo v naslednjih letih pomemben
vir sredstev za tvorno povezovanje akademske znanosti in gospodarsko
perspektivnih panog. Res pa je, da je namen tega evropskega programa
ciljno povečanje vlaganj v rr in ne zgolj nadomestitev državnih sred-
stev z evropskimi.
Doktorji znanosti v našem gospodarstvu
Gospodarska kriza dviguje vrednost znanja – Na okrogli mizi
Instituta »Jožef Stefan« so povedali, kaj privablja doktorje znanosti v
naša podjetja in kaj jih odganja iz njih – Tatjana Fink in Ivo Boscarol
menita, da slovenski izobraževalni sistem podpira lenobo in ležernost
Delo, 23. junij 2011
Ljubljana — Na našem največjem raziskovalnem Institutu »Jožef Ste-
fan« (ij s) že ves teden potekajo dogodki v okviru tako imenovanih Šte-
fanovih dnevov ob obletnici rojstva velikega fizika, po katerem nosi ime
i j s. V okvir teh prireditev je sodila tudi predvčerajšnja okrogla miza
o doktorjih znanosti v gospodarstvu. V Sloveniji že vrsto let poslušamo
razprave, v katerih ugotavljajo, da bi lahko bistveno izboljšali učinkovi-
tost našega gospodarstva in njegovo dodano vrednost, če bi kadrovsko
sestavo podjetij okrepili z doktorji znanosti. Tako izobraženi strokov-
njaki pa so bili v naših podjetjih z redkimi izjemami kljub vsem spodbu-
dam takšnemu zaposlovanju dolgo bele vrane. To se je v zadnjem času
menda le začelo spreminjati.
Kot so ugotavljali na omenjeni okrogli mizi, je k temu spreminjanju
menda pomembno prispevala gospodarska kriza, v kateri so se podje-
tja bolj zavedela pomena lastnega razvoja in raziskav. A razmerja med
doktorji znanosti v gospodarstvu in v drugih sektorjih so pri nas še ve-
dno izrazito neugodna – po besedah prof. dr. Jadrana Lenarčiča, direk-
torja ij s, ki je vodil pogovor, je v Sloveniji trenutno v gospodarstvu le
kakšnih 300 doktorjev znanosti oziroma približno pet odstotkov vseh
doktorjev znanosti. Preostali so zaposleni na raziskovalnih inštitutih,
v visokošolskih institucijah, državni upravi ter drugod.
168
terimi komisariati e u koncept mehanizmov tudi natančneje določili.
Nastal je program Pametna specializacija, ki danes temu namenja 80
milijard evrov in bo zelo pomemben tudi za Slovenijo (»Strategija pa-
metne specializacije«, 2015).
Dobro delujoči inovacijski sistem je verjetno največji izziv bodočega
gospodarskega razvoja Slovenije, temelje zanj pa bomo morda našli prav
v programu Pametna specializacija, ki bo v naslednjih letih pomemben
vir sredstev za tvorno povezovanje akademske znanosti in gospodarsko
perspektivnih panog. Res pa je, da je namen tega evropskega programa
ciljno povečanje vlaganj v rr in ne zgolj nadomestitev državnih sred-
stev z evropskimi.
Doktorji znanosti v našem gospodarstvu
Gospodarska kriza dviguje vrednost znanja – Na okrogli mizi
Instituta »Jožef Stefan« so povedali, kaj privablja doktorje znanosti v
naša podjetja in kaj jih odganja iz njih – Tatjana Fink in Ivo Boscarol
menita, da slovenski izobraževalni sistem podpira lenobo in ležernost
Delo, 23. junij 2011
Ljubljana — Na našem največjem raziskovalnem Institutu »Jožef Ste-
fan« (ij s) že ves teden potekajo dogodki v okviru tako imenovanih Šte-
fanovih dnevov ob obletnici rojstva velikega fizika, po katerem nosi ime
i j s. V okvir teh prireditev je sodila tudi predvčerajšnja okrogla miza
o doktorjih znanosti v gospodarstvu. V Sloveniji že vrsto let poslušamo
razprave, v katerih ugotavljajo, da bi lahko bistveno izboljšali učinkovi-
tost našega gospodarstva in njegovo dodano vrednost, če bi kadrovsko
sestavo podjetij okrepili z doktorji znanosti. Tako izobraženi strokov-
njaki pa so bili v naših podjetjih z redkimi izjemami kljub vsem spodbu-
dam takšnemu zaposlovanju dolgo bele vrane. To se je v zadnjem času
menda le začelo spreminjati.
Kot so ugotavljali na omenjeni okrogli mizi, je k temu spreminjanju
menda pomembno prispevala gospodarska kriza, v kateri so se podje-
tja bolj zavedela pomena lastnega razvoja in raziskav. A razmerja med
doktorji znanosti v gospodarstvu in v drugih sektorjih so pri nas še ve-
dno izrazito neugodna – po besedah prof. dr. Jadrana Lenarčiča, direk-
torja ij s, ki je vodil pogovor, je v Sloveniji trenutno v gospodarstvu le
kakšnih 300 doktorjev znanosti oziroma približno pet odstotkov vseh
doktorjev znanosti. Preostali so zaposleni na raziskovalnih inštitutih,
v visokošolskih institucijah, državni upravi ter drugod.
168
