Page 167 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 167
V gospodarstvu je še vedno premalo doktorjev znanosti 9
ki jih ustvarimo s sodelovanjem z gospodarstvom«. Upa tudi, da vlada
raziskovalcev pri delu ne bo zmotila z ukrepi, ki bodo »dišali po urav-
nilovki«. Jamnik in Rebolj vlado opozarjata, da ni modro »hujšati mo-
žganov« in da – po besedah direktorja Kemijskega inštituta – ne smemo
zaradi varčevalnih ukrepov tvegati izgube desetih odstotkov najboljših
raziskovalcev.
Odpovedana seja sveta za znanost in tehnologijo
Včeraj zjutraj bi se morala na skupni seji sestati vladni svet za znanost
in tehnološki razvoj (s z t) in Strateški svet za tehnološko politiko pri
Gospodarski zbornici Slovenije. A se nista, ker, kot nam je povedal pred-
sednik szt dr. Marko Jaklič, ki je tudi med podpisniki peticije, resorni
minister Žiga Turk zaradi neodložljivih opravkov ni imel časa za ude-
ležbo ne ob napovedani ne ob kakšni poznejši uri. »Na seji smo žele-
li predstaviti tudi peticijo, ki sicer ni peticija našega sveta. Brez mini-
stra pa se nam sestanek ni zdel smiseln,« je povedal Jaklič, ki je na naše
vprašanje, ali meni, da se je minister zavestno izognil soočenju s pred-
stavniki znanstveno-tehnološke sfere, odgovoril, da o tem noče ugibati.
»Načrtovano varčevanje v znanosti in odklon od sprejete inovacijsko-
raziskovalne strategije sta vsekakor temi, ki bi ju moral obravnavati
naš svet. Vendar smo mi vladni svetovalni organ, svetovati pa ni mo-
goče nekomu, ki nasveta ne potrebuje ali noče.«
V gospodarstvu je še vedno premalo doktorjev znanosti
V Sloveniji gospodarstvo zaposluje 25 odstotkov vseh doktorjev znano-
sti, kar ni tako slabo, a je še vedno precej manj kot, denimo, v z da ali na
Danskem, kjer je ta delež 35-odstotni. Toda bolj kot delež doktorjev zna-
nosti odstopa višina njihovih dohodkov v gospodarstvu – v vseh drugih
državah, v razvitih pa še posebno, so doktorji znanosti v gospodarstvu
bolje plačani kot v akademski sferi (Auriol, Misu in Freeman, 2013; Ar-
senjuk, 2015). Slovenija je povsem na repu te lestvice – povprečni plači
slovenskega doktorja znanosti v gospodarstvu in v javnem sektorju sta
enaki. V to primerjavo niso všteti raznovrstni dodatki, ki raziskovalcu v
javnem sektorju lahko pripadajo, kar pomeni, da je plača doktorja zna-
nosti v gospodarstvu pri nas celo nižja kot v javnem sektorju.
Razlog za to je med drugim treba iskati v neusklajenosti vladnih ukre-
pov. arrs je s projektom mladih raziskovalcev bodočim doktorjem zna-
nosti res omogočila ugodne izobraževalne pogoje, vendar država pri
165
ki jih ustvarimo s sodelovanjem z gospodarstvom«. Upa tudi, da vlada
raziskovalcev pri delu ne bo zmotila z ukrepi, ki bodo »dišali po urav-
nilovki«. Jamnik in Rebolj vlado opozarjata, da ni modro »hujšati mo-
žganov« in da – po besedah direktorja Kemijskega inštituta – ne smemo
zaradi varčevalnih ukrepov tvegati izgube desetih odstotkov najboljših
raziskovalcev.
Odpovedana seja sveta za znanost in tehnologijo
Včeraj zjutraj bi se morala na skupni seji sestati vladni svet za znanost
in tehnološki razvoj (s z t) in Strateški svet za tehnološko politiko pri
Gospodarski zbornici Slovenije. A se nista, ker, kot nam je povedal pred-
sednik szt dr. Marko Jaklič, ki je tudi med podpisniki peticije, resorni
minister Žiga Turk zaradi neodložljivih opravkov ni imel časa za ude-
ležbo ne ob napovedani ne ob kakšni poznejši uri. »Na seji smo žele-
li predstaviti tudi peticijo, ki sicer ni peticija našega sveta. Brez mini-
stra pa se nam sestanek ni zdel smiseln,« je povedal Jaklič, ki je na naše
vprašanje, ali meni, da se je minister zavestno izognil soočenju s pred-
stavniki znanstveno-tehnološke sfere, odgovoril, da o tem noče ugibati.
»Načrtovano varčevanje v znanosti in odklon od sprejete inovacijsko-
raziskovalne strategije sta vsekakor temi, ki bi ju moral obravnavati
naš svet. Vendar smo mi vladni svetovalni organ, svetovati pa ni mo-
goče nekomu, ki nasveta ne potrebuje ali noče.«
V gospodarstvu je še vedno premalo doktorjev znanosti
V Sloveniji gospodarstvo zaposluje 25 odstotkov vseh doktorjev znano-
sti, kar ni tako slabo, a je še vedno precej manj kot, denimo, v z da ali na
Danskem, kjer je ta delež 35-odstotni. Toda bolj kot delež doktorjev zna-
nosti odstopa višina njihovih dohodkov v gospodarstvu – v vseh drugih
državah, v razvitih pa še posebno, so doktorji znanosti v gospodarstvu
bolje plačani kot v akademski sferi (Auriol, Misu in Freeman, 2013; Ar-
senjuk, 2015). Slovenija je povsem na repu te lestvice – povprečni plači
slovenskega doktorja znanosti v gospodarstvu in v javnem sektorju sta
enaki. V to primerjavo niso všteti raznovrstni dodatki, ki raziskovalcu v
javnem sektorju lahko pripadajo, kar pomeni, da je plača doktorja zna-
nosti v gospodarstvu pri nas celo nižja kot v javnem sektorju.
Razlog za to je med drugim treba iskati v neusklajenosti vladnih ukre-
pov. arrs je s projektom mladih raziskovalcev bodočim doktorjem zna-
nosti res omogočila ugodne izobraževalne pogoje, vendar država pri
165
