Page 178 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 178
Primož Južnič
kažejo, zakaj je znanstveno raziskovanje pomembno in kako se to ka-
že v praksi. Da je znanost sistematično pridobivanje novega znanja, je
sicer res, toda kako se to izraža? Zato je opominjanje avtorjev, kako po-
membna je znanost za izobraževanje in usposabljanje novih strokovnja-
kov, vredno posebne pozornosti. Desetletja star program »novi oziroma
mladi raziskovalci« je bil pravi odraz razumevanja, kako pomembna je
za družbo odlična usposobljenost strokovnjakov.
Ne morem zaobiti še ene pomembne tematike, znanstvene odlično-
sti. Gotovo gre za občutljivo področje – nihče ni rad ocenjevan, ne na-
zadnje smo že kot šolarji pogosto prepričani, da so ocene našega znanja
in sposobnosti krivične. Znanstveniki smo seveda še toliko občutljivej-
ši in ocenjevanje našega dela nam je lahko neprijetno in odvečno. Toda
zagotovo je nujno!
V vsaki državi se odločevalci sprašujejo, s kakšnim uspehom so bila
uporabljena sredstva, ki so bila vložena v znanstveno raziskovanje. Se-
veda imamo različna širša merila: že omenjeno število vrhunsko uspo-
sobljenih raziskovalcev, gospodarsko rast ali kakovost življenja. Toda
čeprav vemo, da je tudi kakovost življenja odvisna od znanosti, jo le tež-
ko neposredno povežemo z njo. V majhni državi, kot je naša, tudi težko
ocenjujemo veljavo, vrednost in odličnost posameznih raziskovalcev ali
raziskovalnih skupin. Za to imamo vrsto uveljavljenih meril in kazalni-
kov (običajno imajo skupno oznako bibliometrijska/-i), ki pokažejo, ka-
kšna je znanost in s tem znanstvena politika določene države v okviru
svetovnih primerjav. Po teh kazalnikih se je Slovenija na lestvicah vi-
dno povzpela in trenutno smo, seveda glede na število prebivalcev, celo
v vrhu eu in sveta.
Do take ravni ni bilo enostavno priti, pot, ki je sem vodila, pa je opi-
sana v knjigi. Sam znanstveno politiko spremljam, odkar sem začel pro-
fesionalno kariero, in to v različnih vlogah, kot raziskovalec in kot stro-
kovni sodelavec v ustanovah, ki usmerjajo raziskovalno politiko. Zato
sem si ob tej priložnosti dovolil napisati še krajše besedilo, ki opisuje –
na podoben način kot ta knjiga, ki se sicer posveča znanosti nasploh –
razvoj enega od segmentov raziskovalne infrastrukture, dostop do med-
narodne literature, področja, na katerem delujem.
Razvoj sistema sofinanciranja mednarodne literature
in baz podatkov
»Najbolj pogosti argumenti proti omejitvam (dostopa do) tuje strokov-
ne in znanstvene literature so strokovni in znanstveni. Ker ni informa-
176
kažejo, zakaj je znanstveno raziskovanje pomembno in kako se to ka-
že v praksi. Da je znanost sistematično pridobivanje novega znanja, je
sicer res, toda kako se to izraža? Zato je opominjanje avtorjev, kako po-
membna je znanost za izobraževanje in usposabljanje novih strokovnja-
kov, vredno posebne pozornosti. Desetletja star program »novi oziroma
mladi raziskovalci« je bil pravi odraz razumevanja, kako pomembna je
za družbo odlična usposobljenost strokovnjakov.
Ne morem zaobiti še ene pomembne tematike, znanstvene odlično-
sti. Gotovo gre za občutljivo področje – nihče ni rad ocenjevan, ne na-
zadnje smo že kot šolarji pogosto prepričani, da so ocene našega znanja
in sposobnosti krivične. Znanstveniki smo seveda še toliko občutljivej-
ši in ocenjevanje našega dela nam je lahko neprijetno in odvečno. Toda
zagotovo je nujno!
V vsaki državi se odločevalci sprašujejo, s kakšnim uspehom so bila
uporabljena sredstva, ki so bila vložena v znanstveno raziskovanje. Se-
veda imamo različna širša merila: že omenjeno število vrhunsko uspo-
sobljenih raziskovalcev, gospodarsko rast ali kakovost življenja. Toda
čeprav vemo, da je tudi kakovost življenja odvisna od znanosti, jo le tež-
ko neposredno povežemo z njo. V majhni državi, kot je naša, tudi težko
ocenjujemo veljavo, vrednost in odličnost posameznih raziskovalcev ali
raziskovalnih skupin. Za to imamo vrsto uveljavljenih meril in kazalni-
kov (običajno imajo skupno oznako bibliometrijska/-i), ki pokažejo, ka-
kšna je znanost in s tem znanstvena politika določene države v okviru
svetovnih primerjav. Po teh kazalnikih se je Slovenija na lestvicah vi-
dno povzpela in trenutno smo, seveda glede na število prebivalcev, celo
v vrhu eu in sveta.
Do take ravni ni bilo enostavno priti, pot, ki je sem vodila, pa je opi-
sana v knjigi. Sam znanstveno politiko spremljam, odkar sem začel pro-
fesionalno kariero, in to v različnih vlogah, kot raziskovalec in kot stro-
kovni sodelavec v ustanovah, ki usmerjajo raziskovalno politiko. Zato
sem si ob tej priložnosti dovolil napisati še krajše besedilo, ki opisuje –
na podoben način kot ta knjiga, ki se sicer posveča znanosti nasploh –
razvoj enega od segmentov raziskovalne infrastrukture, dostop do med-
narodne literature, področja, na katerem delujem.
Razvoj sistema sofinanciranja mednarodne literature
in baz podatkov
»Najbolj pogosti argumenti proti omejitvam (dostopa do) tuje strokov-
ne in znanstvene literature so strokovni in znanstveni. Ker ni informa-
176
