Page 34 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
2 Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991?
Kako je naša znanost vpeta v slovensko družbo in koliko je zanjo po-
membna?
Oblike financiranja
Zakon o raziskovalni dejavnosti, ki je bil sprejet leta 1991, je narekoval
prehod na projektno financiranje in ministrstvo za znanost določil za
osnovnega financerja. Financiranje slovenske znanosti se je s tem pri-
bližalo evropskemu modelu. Prehod na projektno financiranje je izda-
tno prevetril slovensko znanost, med drugim zato, ker je bilo treba za
ocenjevanje projektov po novem pridobiti ocene tujih recenzentov. V
letih od 1993 do 1995 so bili postopki razpisov zapisani v obliki pravil-
nikov.
Zgolj projektno financiranje ni zagotavljalo zadostne stabilnosti fi-
nanciranja, kar je še posebej veljalo za raziskovalne inštitute. Pri izboru
je prihajalo do konflikta interesov, saj so ga so opravili nacionalni koor-
dinatorji, v pritožbenem postopku pa minister sam. Financiranje zna-
nosti preko ministrstva torej ni zagotavljalo potrebne avtonomije zna-
nosti. Leta 1998 je bila zato uvedena nova oblika financiranja, stabilno
programsko financiranje, ki je projektnega nadgradilo in vpeljalo kom-
binacijo stabilnega in tekmovalnega načina financiranja, kar poznajo
vse evropske države. Nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(2002) je z ustanovitvijo raziskovalne agencije povečal avtonomijo zna-
nosti, z zakonsko ureditvijo programskega financiranja pa ji je omogočil
večjo stabilnost. Leta 2005, leto po ustanovitvi raziskovalne agencije, se
je pri izboru projektov uvedlo ocenjevalni postopek, pri katerem imajo
odločilno vlogo tuji recenzenti in mednarodni paneli.
Odličnost
Slovenska znanost je v 25 letih dosegla velik napredek v znanstveni ka-
kovosti, ki se še vedno krepi. Mednarodno primerljivi kazalniki znan-
stvene odličnosti jo danes uvrščajo v zgornjo tretjino eu. V tem kratkem
času se je število objav v revijah, ki so indeksirane v bazi w o s, z zgolj
polovice povzpelo kar na dvakratnik evropskega povprečja, odmevnost
znanstvenih člankov oziroma njihova citiranost, ki je imela še slabše iz-
hodišče, pa s tretjine na 150 odstotkov evropskega povprečja. Podobno
velja za visokocitirane članke (zgornjih deset odstotkov).
Po citiranosti naših člankov smo bili leta 1992 dvakrat boljši od vzho-
dnoevropskih in pol slabši od sredozemskih držav. V zadnjem obdobju,
po letu 2010, smo pred drugimi vzhodnoevropskimi državami prednost
32
Kako je naša znanost vpeta v slovensko družbo in koliko je zanjo po-
membna?
Oblike financiranja
Zakon o raziskovalni dejavnosti, ki je bil sprejet leta 1991, je narekoval
prehod na projektno financiranje in ministrstvo za znanost določil za
osnovnega financerja. Financiranje slovenske znanosti se je s tem pri-
bližalo evropskemu modelu. Prehod na projektno financiranje je izda-
tno prevetril slovensko znanost, med drugim zato, ker je bilo treba za
ocenjevanje projektov po novem pridobiti ocene tujih recenzentov. V
letih od 1993 do 1995 so bili postopki razpisov zapisani v obliki pravil-
nikov.
Zgolj projektno financiranje ni zagotavljalo zadostne stabilnosti fi-
nanciranja, kar je še posebej veljalo za raziskovalne inštitute. Pri izboru
je prihajalo do konflikta interesov, saj so ga so opravili nacionalni koor-
dinatorji, v pritožbenem postopku pa minister sam. Financiranje zna-
nosti preko ministrstva torej ni zagotavljalo potrebne avtonomije zna-
nosti. Leta 1998 je bila zato uvedena nova oblika financiranja, stabilno
programsko financiranje, ki je projektnega nadgradilo in vpeljalo kom-
binacijo stabilnega in tekmovalnega načina financiranja, kar poznajo
vse evropske države. Nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(2002) je z ustanovitvijo raziskovalne agencije povečal avtonomijo zna-
nosti, z zakonsko ureditvijo programskega financiranja pa ji je omogočil
večjo stabilnost. Leta 2005, leto po ustanovitvi raziskovalne agencije, se
je pri izboru projektov uvedlo ocenjevalni postopek, pri katerem imajo
odločilno vlogo tuji recenzenti in mednarodni paneli.
Odličnost
Slovenska znanost je v 25 letih dosegla velik napredek v znanstveni ka-
kovosti, ki se še vedno krepi. Mednarodno primerljivi kazalniki znan-
stvene odličnosti jo danes uvrščajo v zgornjo tretjino eu. V tem kratkem
času se je število objav v revijah, ki so indeksirane v bazi w o s, z zgolj
polovice povzpelo kar na dvakratnik evropskega povprečja, odmevnost
znanstvenih člankov oziroma njihova citiranost, ki je imela še slabše iz-
hodišče, pa s tretjine na 150 odstotkov evropskega povprečja. Podobno
velja za visokocitirane članke (zgornjih deset odstotkov).
Po citiranosti naših člankov smo bili leta 1992 dvakrat boljši od vzho-
dnoevropskih in pol slabši od sredozemskih držav. V zadnjem obdobju,
po letu 2010, smo pred drugimi vzhodnoevropskimi državami prednost
32
