Page 38 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
2 Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991?
lovica sredstev, kar je med največjimi deleži v eu. Vendar pa se izkaže,
da je prav izdatno financiranje inštitutov največja strukturna težava slo-
venske znanosti. Zakaj?
Za učinkovitost znanja je ključnega pomena sam prenos znanja – na
študente, v gospodarstvo in na druga družbena področja. Glede prve-
ga lahko hitro ugotovimo, da se znanje na študente seveda prenaša na
univerzah, na inštitutih pa veliko manj. Povezava med znanjem in go-
spodarstvom pa se zatika zato, ker so večji inštituti praviloma usmerje-
ni v temeljno znanost, dosežki njihovih raziskovanj pa so za gospodar-
stvo manj uporabni. V letih 2008–2010 se je izvajal projekt pedagoško–
raziskovalnega sodelovanja, ki je obetal pomembne izboljšave v pretoku
znanja na druga področja. Projekt naj bi večino raziskovalcev povezal z
univerzami, rezultati pa so bili zelo obetavni, saj se je v tem kratkem ob-
dobju v visokošolski pedagoški proces vključilo prek 300 raziskovalcev.
Žal pa je bil ukinjen (Slak, 2016).
Mednarodno sodelovanje
Po letu 1992 je Slovenija prevzela večino že prej obstoječih meddržav-
nih sporazumov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju in sklenila
nove sporazume z nekaterimi drugimi državami. Sporazumi financirajo
krajše izmenjave naših in tujih raziskovalcev. Danes Slovenija na ta na-
čin sodeluje z več kot 30 državami. Že v času približevanja eu, še toliko
bolj pa po priključitvi k e u leta 2004 so se Sloveniji odprle nove mož-
nosti, ki so finančno krepko presegle prejšnje oblike sodelovanja. Naj-
pomembnejši projekt je Obzorje, naslednik Okvirnih programov eu, ki
je Sloveniji prinesel skoraj 300 milijonov evrov sredstev. Veliko števi-
lo projektov, ki jih je Slovenija pridobila iz Okvirnih programov eu, je
preseglo evropsko povprečje in prispevalo k visoki rasti mednarodnega
znanstvenega sodelovanja, ki jo je zabeležila Slovenija. Ker mednaro-
dno sodelovanje opazno vpliva na boljšo kvaliteto raziskav, bi si morali
bolj prizadevati tudi za pridobivanje najzahtevnejših evropskih projek-
tov v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (erc).
Z vstopom a rrs v Evropsko znanstveno fundacijo se je začelo vklju-
čevanje agencije v delo njenih sestrskih ustanov, kar je omogočilo nove
raziskovalne projekte. Leta 2012 je a rrs postala ustanovni član Scien-
ce Europe, nove organizacije združenja evropskih raziskovalnih agencij,
ki slovenski znanosti odpira dostop do aktualnih znanstvenih tematik
v svetu. V združenju Science Europe se je med drugim razvil za Sloveni-
jo zelo koristen mehanizem »vodilne agencije«: države, ki se zavežejo k
36
lovica sredstev, kar je med največjimi deleži v eu. Vendar pa se izkaže,
da je prav izdatno financiranje inštitutov največja strukturna težava slo-
venske znanosti. Zakaj?
Za učinkovitost znanja je ključnega pomena sam prenos znanja – na
študente, v gospodarstvo in na druga družbena področja. Glede prve-
ga lahko hitro ugotovimo, da se znanje na študente seveda prenaša na
univerzah, na inštitutih pa veliko manj. Povezava med znanjem in go-
spodarstvom pa se zatika zato, ker so večji inštituti praviloma usmerje-
ni v temeljno znanost, dosežki njihovih raziskovanj pa so za gospodar-
stvo manj uporabni. V letih 2008–2010 se je izvajal projekt pedagoško–
raziskovalnega sodelovanja, ki je obetal pomembne izboljšave v pretoku
znanja na druga področja. Projekt naj bi večino raziskovalcev povezal z
univerzami, rezultati pa so bili zelo obetavni, saj se je v tem kratkem ob-
dobju v visokošolski pedagoški proces vključilo prek 300 raziskovalcev.
Žal pa je bil ukinjen (Slak, 2016).
Mednarodno sodelovanje
Po letu 1992 je Slovenija prevzela večino že prej obstoječih meddržav-
nih sporazumov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju in sklenila
nove sporazume z nekaterimi drugimi državami. Sporazumi financirajo
krajše izmenjave naših in tujih raziskovalcev. Danes Slovenija na ta na-
čin sodeluje z več kot 30 državami. Že v času približevanja eu, še toliko
bolj pa po priključitvi k e u leta 2004 so se Sloveniji odprle nove mož-
nosti, ki so finančno krepko presegle prejšnje oblike sodelovanja. Naj-
pomembnejši projekt je Obzorje, naslednik Okvirnih programov eu, ki
je Sloveniji prinesel skoraj 300 milijonov evrov sredstev. Veliko števi-
lo projektov, ki jih je Slovenija pridobila iz Okvirnih programov eu, je
preseglo evropsko povprečje in prispevalo k visoki rasti mednarodnega
znanstvenega sodelovanja, ki jo je zabeležila Slovenija. Ker mednaro-
dno sodelovanje opazno vpliva na boljšo kvaliteto raziskav, bi si morali
bolj prizadevati tudi za pridobivanje najzahtevnejših evropskih projek-
tov v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (erc).
Z vstopom a rrs v Evropsko znanstveno fundacijo se je začelo vklju-
čevanje agencije v delo njenih sestrskih ustanov, kar je omogočilo nove
raziskovalne projekte. Leta 2012 je a rrs postala ustanovni član Scien-
ce Europe, nove organizacije združenja evropskih raziskovalnih agencij,
ki slovenski znanosti odpira dostop do aktualnih znanstvenih tematik
v svetu. V združenju Science Europe se je med drugim razvil za Sloveni-
jo zelo koristen mehanizem »vodilne agencije«: države, ki se zavežejo k
36
