Page 35 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991? 2
še povečali, sredozemske države pa prehiteli. V letu 1992 s polovice slo-
venskih raziskovalnih področij ni bil objavljen niti en članek v zgornji
četrtini najkakovostnejših revij (A ), leta 2014 je bilo takih področij le še
desetina. Enako statistiko so beležile tudi raziskovalne organizacije (po
podatkih Sicrisa, http://www.sicris.si).
Inovacijski sistem
Sodelovanje gospodarstva z univerzami in inštituti je v Sloveniji pri-
merljivo z evropskim povprečjem, drugi mednarodno primerljivi podat-
ki pa so slabši kot pri znanstveni odličnosti. Število slovenskih medna-
rodnih patentov je od leta 1991 do danes naraslo s tretjine na polovico
evropskega povprečja. Evropski inovacijski indeks je bil pred desetimi
leti podoben kot pri citiranosti slovenskih publikacij, vendar danes še
ni dosegel evropskega povprečja.
Slovenija je v 25 letih uvedla številne učinkovite ukrepe za večjo
vključenost znanosti v druge družbene podsisteme. Med možnostmi,
ki omogočajo financiranje, je treba omeniti aplikativne projekte, ciljne
raziskovalne projekte, kompetenčne centre, spodbude ministrstva za
gospodarstvo, javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije
(t i a), ki je bila ustanovljena v tem času. Med največjimi izzivi bodoče-
ga razvoja Slovenije pa je prav razvijanje mehanizmov dobro delujočega
inovacijskega sistema.
Ustanove
Ker so pri odločitvah pomembni ljudje, ki o njih presojajo, je v pre-
glednici 2.1 na naslednji strani seznam glavnih odločevalcev – mini-
strov za znanost, direktorjev Javne agencije za raziskovalno dejavnost
(a rr s), rektorjev Univerze v Ljubljani (u l), rektorjev Univerze v Ma-
riboru (u m) in direktorjev Instituta »Jožef Stefan« (ij s) – ter letaa nji-
hovih mandatov. V knjigi se zaradi lažje berljivosti uporabljata izraza
minister/ministrstvo za znanost, čeprav se je področje znanosti ureja-
lo v okviru različnih ministrstev: Ministrstva za znanost in tehnologijo
(do 2000), Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (do 2004), Ministr-
stva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (do 2012), Ministrstva za
izobraževanje, znanost, kulturo in šport (do 2013), Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport (2013–).
Pomembni akterji slovenske znanosti so bili tudi predsedniki znan-
stvenega sveta, najprej pri ministrstvu (Nacionalni znanstveno-razis-
kovalni svet), in sicer Boštjan Žekš (1992–1997), Jure Zupan (1997–
33
še povečali, sredozemske države pa prehiteli. V letu 1992 s polovice slo-
venskih raziskovalnih področij ni bil objavljen niti en članek v zgornji
četrtini najkakovostnejših revij (A ), leta 2014 je bilo takih področij le še
desetina. Enako statistiko so beležile tudi raziskovalne organizacije (po
podatkih Sicrisa, http://www.sicris.si).
Inovacijski sistem
Sodelovanje gospodarstva z univerzami in inštituti je v Sloveniji pri-
merljivo z evropskim povprečjem, drugi mednarodno primerljivi podat-
ki pa so slabši kot pri znanstveni odličnosti. Število slovenskih medna-
rodnih patentov je od leta 1991 do danes naraslo s tretjine na polovico
evropskega povprečja. Evropski inovacijski indeks je bil pred desetimi
leti podoben kot pri citiranosti slovenskih publikacij, vendar danes še
ni dosegel evropskega povprečja.
Slovenija je v 25 letih uvedla številne učinkovite ukrepe za večjo
vključenost znanosti v druge družbene podsisteme. Med možnostmi,
ki omogočajo financiranje, je treba omeniti aplikativne projekte, ciljne
raziskovalne projekte, kompetenčne centre, spodbude ministrstva za
gospodarstvo, javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije
(t i a), ki je bila ustanovljena v tem času. Med največjimi izzivi bodoče-
ga razvoja Slovenije pa je prav razvijanje mehanizmov dobro delujočega
inovacijskega sistema.
Ustanove
Ker so pri odločitvah pomembni ljudje, ki o njih presojajo, je v pre-
glednici 2.1 na naslednji strani seznam glavnih odločevalcev – mini-
strov za znanost, direktorjev Javne agencije za raziskovalno dejavnost
(a rr s), rektorjev Univerze v Ljubljani (u l), rektorjev Univerze v Ma-
riboru (u m) in direktorjev Instituta »Jožef Stefan« (ij s) – ter letaa nji-
hovih mandatov. V knjigi se zaradi lažje berljivosti uporabljata izraza
minister/ministrstvo za znanost, čeprav se je področje znanosti ureja-
lo v okviru različnih ministrstev: Ministrstva za znanost in tehnologijo
(do 2000), Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (do 2004), Ministr-
stva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (do 2012), Ministrstva za
izobraževanje, znanost, kulturo in šport (do 2013), Ministrstva za izo-
braževanje, znanost in šport (2013–).
Pomembni akterji slovenske znanosti so bili tudi predsedniki znan-
stvenega sveta, najprej pri ministrstvu (Nacionalni znanstveno-razis-
kovalni svet), in sicer Boštjan Žekš (1992–1997), Jure Zupan (1997–
33
