Page 37 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991? 2

Preglednica 2.1 Nadaljevanje s prejšnje strani

Leto Ministri a rr s ul um ijs sazu
Jože
2008 Gregor Trontelj
Golobič
Marko
2009 Stane Mušič,
Pejovnik Tadej Bajd

2010

2011 Igor Lukšič Danijel
Rebolj

2012 Žiga Turk

2013 Jernej Ivan
Pikalo Svetlik

2014 Stanka József
Setnikar Györkös
Cankar

2015 Klavdija Igor Tičar
Markež,
Maja
Makovec
Brenčič

2016

2017 Igor Papič

2018 Jernej Zdravko
Pikalo Kačič

organizacije), ki so bile še naprej sestavljene iz dveh glavnih skupin, uni-
verz (javni visokošolski zavodi) in inštitutov (javni raziskovalni zavodi).
Leta 2003 je bila ustanovljena Univerza na Primorskem, ki so jo doslej
vodili Lucija Čok (2003–2007), Rado Bohinc (2007–2011) in Dragan Ma-
rušič (2011–). Leta 2006 je bila s preoblikovanjem Politehnike Nova Go-
rica ustanovljena prva nedržavna univerza, Univerza v Novi Gorici, ki
jo od takrat vodi Danilo Zavrtanik. Do leta 1999 so status javnega razi-
skovalnega zavoda dobili tudi manjši raziskovalni inštituti, ki so aplika-
tivno usmerjeni: Geološki zavod Slovenije, Gozdarski inštitut Sloveni-
je, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za kovinske materiale
in tehnologije, Kmetijski inštitut Slovenije, Pedagoški inštitut, Urbani-
stični inštitut in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Enak status sta dobila
še Inštitut za novejšo zgodovino in Inštitut za narodnostna vprašanja.

Če primerjamo financiranje znanstvenih raziskav na slovenskih uni-
verzah in inštitutih, ugotovimo, da je inštitutom namenjena več kot po-

35