Page 39 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991? 2
financiranju skupnih projektov, same financirajo svoje udeležence, oce-
njevanje pa poteka samo v eni državi. Tak mehanizem omogoča kva-
litetne mednarodne ekipe in pol cenejše ocenjevalne postopke, hkrati
pa nacionalni denar ni porabljen za financiranje raziskovalcev v tujini,
temveč doma.
Transparentnost
Bistveni elementi delovanja znanosti so transparentnost, javnost in
preglednost rezultatov ter postopkov, ki pripeljejo do rezultatov. Zato
ni naključje, da znanost vključuje transparentnost v vse svoje poslova-
nje. Slovenija je v leto 1991 vstopila z zelo pozitivno dediščino finančne
transparentnosti na področju znanosti. Leta 1994 jo je okrepila z uved-
bo podrobnih letnih poročil, to prakso pa zatem leta 1997 nadgradila
z njihovo spletno objavo in leta 2006 še s sprotno spletno objavo vseh
finančnih transakcij (ob mesečnih izplačilih). Transparentnost postop-
kov je bila leta 2008 podkrepljena z enotnim pravilnikom in metodo-
logijo ocenjevanja, ki podrobno opredeljujeta vse bistvene ocenjevalne
postopke.
Oba dokumenta se od takrat tudi redno izboljšuje. Leta 2010 je a rrs
transparentnost znanstvenega delovanja opredelila v Pravilniku o po-
stopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja razisko-
valne dejavnosti, smiselno pa bi jo bilo zapisati tudi v Zakon o razisko-
valni in razvojni dejavnosti.
Za transparentnost rezultatov je ključnega pomena sistem cobiss,
ki se je izkazal kot zanesljivo in uporabno bibliometrijsko orodje. Le-
ta 1999 je spodbudil nastanek sistema s icri s – slovenskega sistema
sprotnega spremljanja raziskovalne dejavnosti –, ki beleži osnovne po-
datke vsakega raziskovalca, raziskovalne skupine ali raziskovalne orga-
nizacije. V njihovih predstavitvah so kontaktni podatki, kot so telefon-
ske številke in spletne strani, pa tudi tekoči in že zaključeni projekti s
povzetki in standardiziranimi izjemnimi dosežki ter povezave z bazami,
ki omogočajo vpogled v integralna besedila raziskav. Dostopne so tudi
videopredstavitve, ki jih imajo raziskovalci na voljo.
Poenoten format bibliografij raziskovalcev, ki se je vzpostavil s sis-
temom cobiss – trenutno je sistematično predstavljenih okoli 15.000
raziskovalcev –, je sicer dragoceno ocenjevalno orodje, ne pove pa dovolj
o konkretnih rezultatih raziskovalnega dela, ki so zanimivi za splošno
javnost in še posebej za potencialne uporabnike znanja, na primer za
gospodarske družbe. Sistem sicris, ki vsebuje tudi vsebinske informa-
37
financiranju skupnih projektov, same financirajo svoje udeležence, oce-
njevanje pa poteka samo v eni državi. Tak mehanizem omogoča kva-
litetne mednarodne ekipe in pol cenejše ocenjevalne postopke, hkrati
pa nacionalni denar ni porabljen za financiranje raziskovalcev v tujini,
temveč doma.
Transparentnost
Bistveni elementi delovanja znanosti so transparentnost, javnost in
preglednost rezultatov ter postopkov, ki pripeljejo do rezultatov. Zato
ni naključje, da znanost vključuje transparentnost v vse svoje poslova-
nje. Slovenija je v leto 1991 vstopila z zelo pozitivno dediščino finančne
transparentnosti na področju znanosti. Leta 1994 jo je okrepila z uved-
bo podrobnih letnih poročil, to prakso pa zatem leta 1997 nadgradila
z njihovo spletno objavo in leta 2006 še s sprotno spletno objavo vseh
finančnih transakcij (ob mesečnih izplačilih). Transparentnost postop-
kov je bila leta 2008 podkrepljena z enotnim pravilnikom in metodo-
logijo ocenjevanja, ki podrobno opredeljujeta vse bistvene ocenjevalne
postopke.
Oba dokumenta se od takrat tudi redno izboljšuje. Leta 2010 je a rrs
transparentnost znanstvenega delovanja opredelila v Pravilniku o po-
stopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja razisko-
valne dejavnosti, smiselno pa bi jo bilo zapisati tudi v Zakon o razisko-
valni in razvojni dejavnosti.
Za transparentnost rezultatov je ključnega pomena sistem cobiss,
ki se je izkazal kot zanesljivo in uporabno bibliometrijsko orodje. Le-
ta 1999 je spodbudil nastanek sistema s icri s – slovenskega sistema
sprotnega spremljanja raziskovalne dejavnosti –, ki beleži osnovne po-
datke vsakega raziskovalca, raziskovalne skupine ali raziskovalne orga-
nizacije. V njihovih predstavitvah so kontaktni podatki, kot so telefon-
ske številke in spletne strani, pa tudi tekoči in že zaključeni projekti s
povzetki in standardiziranimi izjemnimi dosežki ter povezave z bazami,
ki omogočajo vpogled v integralna besedila raziskav. Dostopne so tudi
videopredstavitve, ki jih imajo raziskovalci na voljo.
Poenoten format bibliografij raziskovalcev, ki se je vzpostavil s sis-
temom cobiss – trenutno je sistematično predstavljenih okoli 15.000
raziskovalcev –, je sicer dragoceno ocenjevalno orodje, ne pove pa dovolj
o konkretnih rezultatih raziskovalnega dela, ki so zanimivi za splošno
javnost in še posebej za potencialne uporabnike znanja, na primer za
gospodarske družbe. Sistem sicris, ki vsebuje tudi vsebinske informa-
37
