Page 40 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
2 Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991?
cije o projektih, je zato učinkovita nadgradnja bibliografskega sistema
cob i s s in postaja iz leta v leto pomembnejši in bolj nepogrešljiv, kar
potrjuje tudi obisk spletne strani, ki z leti strmo narašča. sicris nad-
grajuje še nekaj slovenskih ponudnikov spletnih vsebin: Video lectures,
Digitalna knjižnica in Atlas znanosti.
Uporaba bibliometrijskih metod, na katerih temeljita cobiss in si-
cri s, je opazno vplivala na rast slovenske znanstvene kakovosti. Ker
je bila ta po osamosvojitvi razmeroma šibka, je slovenska znanost po-
trebovala zunanje ogledalo, zato se je a rr s odločila, da preuči vzorce
znanstvenega objavljanja drugod po svetu in tako vpliva na primerlji-
vost slovenske znanosti z evropsko. iz u m je omogočil, da so slovenski
raziskovalci in arrs s sistemoma cobiss in sicris dobili neposreden
vpogled v raziskovalne aktivnosti vsakega posameznika in raziskovalne
enote, to pa je spodbudilo prizadevanje za mednarodno primerljivo kva-
liteto in s tem spremembo kulture objavljanja. a rr s bibliometrijske
podatke upošteva pri ocenjevalnih postopkih, univerze pri habilitaci-
jah. Seveda se merila z leti spreminjajo – pred desetletjem je glavni kri-
terij pri dodeljevanju sredstev temeljil na bibliometriji, danes, ko smo
se povzpeli v zgornjo tretjino držav eu, pa je bibliometrija ustreznejša
za določanje vstopnih kriterijev za prijavitelje projektov in za kandidate
za mentorje mladih raziskovalcev.
Avtonomija
Znanost za svoje delo potrebuje avtonomijo, tega so se zavedale že prve
evropske univerze pred skoraj tisoč leti in jo vgradile v svoj institucio-
nalni temelj. Tudi v Sloveniji imajo univerze največjo stopnjo avtonomi-
je med javnimi ustanovami, saj univerzitetni uslužbenci sami izbirajo
rektorja in pri tem ne potrebujejo soglasja vlade. Žal pa je avtonomi-
jo mogoče izrabljati tudi za neetične in netransparentne prakse, kot se
je nedavno pokazalo ob razkritju visokih avtorskih honorarjev velike-
ga števila univerzitetnih profesorjev in neupravičenega izplačila dodat-
kov za stalno pripravljenost na univerzah. Poleg univerz imajo pri izbi-
ri direktorja veliko avtonomijo tudi raziskovalni inštituti – vlada je pri
odločanju prisotna le z eno tretjino članov upravnega odbora. Vendar
taka zakonska ureditev očitno ni samoumevna, saj je bila zakonodaja
leta 2008 spremenjena, tako da je imela vlada večino, leta 2010 pa je bil
zakon spremenjen nazaj na prejšnjo ureditev.
Precejšnja avtonomija, ki jo je pri financiranju znanosti vpeljala rss,
je bila po prenosu dejavnosti na ministrstvo za znanost v zadnjih le-
38
cije o projektih, je zato učinkovita nadgradnja bibliografskega sistema
cob i s s in postaja iz leta v leto pomembnejši in bolj nepogrešljiv, kar
potrjuje tudi obisk spletne strani, ki z leti strmo narašča. sicris nad-
grajuje še nekaj slovenskih ponudnikov spletnih vsebin: Video lectures,
Digitalna knjižnica in Atlas znanosti.
Uporaba bibliometrijskih metod, na katerih temeljita cobiss in si-
cri s, je opazno vplivala na rast slovenske znanstvene kakovosti. Ker
je bila ta po osamosvojitvi razmeroma šibka, je slovenska znanost po-
trebovala zunanje ogledalo, zato se je a rr s odločila, da preuči vzorce
znanstvenega objavljanja drugod po svetu in tako vpliva na primerlji-
vost slovenske znanosti z evropsko. iz u m je omogočil, da so slovenski
raziskovalci in arrs s sistemoma cobiss in sicris dobili neposreden
vpogled v raziskovalne aktivnosti vsakega posameznika in raziskovalne
enote, to pa je spodbudilo prizadevanje za mednarodno primerljivo kva-
liteto in s tem spremembo kulture objavljanja. a rr s bibliometrijske
podatke upošteva pri ocenjevalnih postopkih, univerze pri habilitaci-
jah. Seveda se merila z leti spreminjajo – pred desetletjem je glavni kri-
terij pri dodeljevanju sredstev temeljil na bibliometriji, danes, ko smo
se povzpeli v zgornjo tretjino držav eu, pa je bibliometrija ustreznejša
za določanje vstopnih kriterijev za prijavitelje projektov in za kandidate
za mentorje mladih raziskovalcev.
Avtonomija
Znanost za svoje delo potrebuje avtonomijo, tega so se zavedale že prve
evropske univerze pred skoraj tisoč leti in jo vgradile v svoj institucio-
nalni temelj. Tudi v Sloveniji imajo univerze največjo stopnjo avtonomi-
je med javnimi ustanovami, saj univerzitetni uslužbenci sami izbirajo
rektorja in pri tem ne potrebujejo soglasja vlade. Žal pa je avtonomi-
jo mogoče izrabljati tudi za neetične in netransparentne prakse, kot se
je nedavno pokazalo ob razkritju visokih avtorskih honorarjev velike-
ga števila univerzitetnih profesorjev in neupravičenega izplačila dodat-
kov za stalno pripravljenost na univerzah. Poleg univerz imajo pri izbi-
ri direktorja veliko avtonomijo tudi raziskovalni inštituti – vlada je pri
odločanju prisotna le z eno tretjino članov upravnega odbora. Vendar
taka zakonska ureditev očitno ni samoumevna, saj je bila zakonodaja
leta 2008 spremenjena, tako da je imela vlada večino, leta 2010 pa je bil
zakon spremenjen nazaj na prejšnjo ureditev.
Precejšnja avtonomija, ki jo je pri financiranju znanosti vpeljala rss,
je bila po prenosu dejavnosti na ministrstvo za znanost v zadnjih le-
38
