Page 41 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991? 2
tih prejšnje države precej okrnjena. Razmere so se spremenile šele po
letu 2004, z ustanovitvijo a rr s, ki je prinesla ureditev, primerljivo z
drugimi evropskimi državami – na izbor projektov politika nima vpli-
va. Vendar pa neodvisnost, v nasprotju z evropsko prakso, ne velja za
izbor direktorja a rrs, saj ima vlada v njenem upravnem odboru veči-
no. V upravnih odborih raziskovalnih agencij v razvitem svetu državo
običajno zastopa en sam predstavnik, pa še ta pogosto zgolj kot opazo-
valec, kar zagotavlja njihovo avtonomijo.
Enakopravnost
Enakopravna obravnava vseh ne pomeni zgolj omogočanja pravičnosti
in enakopravnosti, ampak tudi boljše pogoje za razvoj, in nič drugače ni
v znanosti. Uveljavljanje in dosledno uresničevanje načela enakoprav-
ne obravnave v znanosti spodbuja krepitev kakovostnih raziskovalnih
kapacitet in s tem znanstvene odličnosti.
Po podatkih eu (European Commission, 2012) je med aktivnimi raz-
iskovalci v eu 33 žensk, v Sloveniji pa 36 . Med rednimi profesorji je
bilo leta 2010 tako v eu kot v Sloveniji 20 žensk, 46 žensk pa Slo-
venija beleži pri podeljenih doktoratih, kar je prav tako enak odstotek
kot v eu.
Normativni akti določajo, da mora biti med člani strokovnih teles in
recenzenti vsaj tretjina predstavnikov enega od obeh spolov (to ne velja
le za tehniške znanosti, kjer jih mora biti najmanj 20 ), kar arrs uspe-
šno izvaja tudi v praksi. Raziskovalkam se upošteva odsotnost zaradi
porodniškega dopusta in se jim financiranje za ta čas podaljša. Vendar
pa zastopanost obeh spolov na dveh področjih, povezanih s slovensko
znanostjo, krepko šepa. Pri državnih nagradah za znanstvene dosež-
ke je namreč med dobitniki najvišjih, Zoisovih nagrad, zelo nizek delež
žensk, enako pa velja tudi za članstvo v s a zu.
Etičnost
Za znanstvenoraziskovalno dejavnost in za zaupanje družbe v znanost
je zelo pomemben odgovoren odnos do raziskovanja. Motivacija za nee-
tična ravnanja je običajno osebno okoriščanje, ki k razvoju znanosti nič
kaj ne prispeva.
Raziskovalci in raziskovalne organizacije so sami odgovorni za to, ko-
liko se načela poštenosti in mednarodno sprejeti etični standardi upo-
števajo pri raziskovanju. Univerze, združenja raziskovalcev, akademije,
agencije pri tem sprejemajo raznovrstne ukrepe za preprečevanje ne-
39
tih prejšnje države precej okrnjena. Razmere so se spremenile šele po
letu 2004, z ustanovitvijo a rr s, ki je prinesla ureditev, primerljivo z
drugimi evropskimi državami – na izbor projektov politika nima vpli-
va. Vendar pa neodvisnost, v nasprotju z evropsko prakso, ne velja za
izbor direktorja a rrs, saj ima vlada v njenem upravnem odboru veči-
no. V upravnih odborih raziskovalnih agencij v razvitem svetu državo
običajno zastopa en sam predstavnik, pa še ta pogosto zgolj kot opazo-
valec, kar zagotavlja njihovo avtonomijo.
Enakopravnost
Enakopravna obravnava vseh ne pomeni zgolj omogočanja pravičnosti
in enakopravnosti, ampak tudi boljše pogoje za razvoj, in nič drugače ni
v znanosti. Uveljavljanje in dosledno uresničevanje načela enakoprav-
ne obravnave v znanosti spodbuja krepitev kakovostnih raziskovalnih
kapacitet in s tem znanstvene odličnosti.
Po podatkih eu (European Commission, 2012) je med aktivnimi raz-
iskovalci v eu 33 žensk, v Sloveniji pa 36 . Med rednimi profesorji je
bilo leta 2010 tako v eu kot v Sloveniji 20 žensk, 46 žensk pa Slo-
venija beleži pri podeljenih doktoratih, kar je prav tako enak odstotek
kot v eu.
Normativni akti določajo, da mora biti med člani strokovnih teles in
recenzenti vsaj tretjina predstavnikov enega od obeh spolov (to ne velja
le za tehniške znanosti, kjer jih mora biti najmanj 20 ), kar arrs uspe-
šno izvaja tudi v praksi. Raziskovalkam se upošteva odsotnost zaradi
porodniškega dopusta in se jim financiranje za ta čas podaljša. Vendar
pa zastopanost obeh spolov na dveh področjih, povezanih s slovensko
znanostjo, krepko šepa. Pri državnih nagradah za znanstvene dosež-
ke je namreč med dobitniki najvišjih, Zoisovih nagrad, zelo nizek delež
žensk, enako pa velja tudi za članstvo v s a zu.
Etičnost
Za znanstvenoraziskovalno dejavnost in za zaupanje družbe v znanost
je zelo pomemben odgovoren odnos do raziskovanja. Motivacija za nee-
tična ravnanja je običajno osebno okoriščanje, ki k razvoju znanosti nič
kaj ne prispeva.
Raziskovalci in raziskovalne organizacije so sami odgovorni za to, ko-
liko se načela poštenosti in mednarodno sprejeti etični standardi upo-
števajo pri raziskovanju. Univerze, združenja raziskovalcev, akademije,
agencije pri tem sprejemajo raznovrstne ukrepe za preprečevanje ne-
39
