Page 45 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
3 Vlaganja v raziskave in razvoj
Raziskave in razvoj so široko področje, ki sega tako v raziskovalne usta-
nove, predvsem na univerze in inštitute, kjer večinoma poteka znan-
stveno raziskovanje, kot v gospodarstvo, kjer se skrbi za razvoj, finan-
cirajo pa ga država, eu in gospodarstvo.
V evropskih programih se zadnja leta rrd pogosto umešča v širši
sklop inovacijske dejavnosti, ki vključuje tudi komercializacijo. Za ra-
zvoj inovacijske dejavnosti so pomembne tako tiste inovacije, ki so plod
razvoja v podjetjih, kot tiste, ki izhajajo iz znanosti v akademskem svetu
(Science Europe, 2015).
Slika 3.2 na naslednji strani shematično prikazuje razmerja med glav-
nimi deležniki raziskav in razvoja v Sloveniji.
V preglednici 3.1 na strani 45 so podatki s slike 3.2 napisani v obliki
zneskov v evrih, odstotkov bdp in primerjav z odstotkom bdp za eu-
28. Iz preglednice vidimo, da so podatki s področja razvoja za Slovenijo
večinoma boljši, kot je povprečje eu, podatki za znanost – vlaganja dr-
žave v univerze in inštitute ter posledično tudi višina sredstev, ki jih te
javne ustanove pridobijo iz vseh virov – pa so pod evropskim povpre-
čjem. V knjigi so podrobno preučeni vsi elementi obeh slik, podane so
časovne dinamike in povezave z rezultati.
Doktorji znanosti gredo drugam
Delo, 20. december 2012
Slovenija na prenekaterem področju postaja dežela protislovij, celo ab-
surdov. Tako je tudi pri pridobivanju novih doktorjev znanosti. Imamo
nadvse učinkovit – a nikakor ne poceni – podporni program, imenovan
Mladi raziskovalci, brez katerega bi v zadnjih treh desetletjih dobili bi-
stveno manj novih doktoric in doktorjev znanosti.
Po drugi strani imamo v znanosti takšno politiko, da mladi doktorji
doma vse težje najdejo zaposlitev in jo zato vse bolj iščejo čez mejo. To
43
Raziskave in razvoj so široko področje, ki sega tako v raziskovalne usta-
nove, predvsem na univerze in inštitute, kjer večinoma poteka znan-
stveno raziskovanje, kot v gospodarstvo, kjer se skrbi za razvoj, finan-
cirajo pa ga država, eu in gospodarstvo.
V evropskih programih se zadnja leta rrd pogosto umešča v širši
sklop inovacijske dejavnosti, ki vključuje tudi komercializacijo. Za ra-
zvoj inovacijske dejavnosti so pomembne tako tiste inovacije, ki so plod
razvoja v podjetjih, kot tiste, ki izhajajo iz znanosti v akademskem svetu
(Science Europe, 2015).
Slika 3.2 na naslednji strani shematično prikazuje razmerja med glav-
nimi deležniki raziskav in razvoja v Sloveniji.
V preglednici 3.1 na strani 45 so podatki s slike 3.2 napisani v obliki
zneskov v evrih, odstotkov bdp in primerjav z odstotkom bdp za eu-
28. Iz preglednice vidimo, da so podatki s področja razvoja za Slovenijo
večinoma boljši, kot je povprečje eu, podatki za znanost – vlaganja dr-
žave v univerze in inštitute ter posledično tudi višina sredstev, ki jih te
javne ustanove pridobijo iz vseh virov – pa so pod evropskim povpre-
čjem. V knjigi so podrobno preučeni vsi elementi obeh slik, podane so
časovne dinamike in povezave z rezultati.
Doktorji znanosti gredo drugam
Delo, 20. december 2012
Slovenija na prenekaterem področju postaja dežela protislovij, celo ab-
surdov. Tako je tudi pri pridobivanju novih doktorjev znanosti. Imamo
nadvse učinkovit – a nikakor ne poceni – podporni program, imenovan
Mladi raziskovalci, brez katerega bi v zadnjih treh desetletjih dobili bi-
stveno manj novih doktoric in doktorjev znanosti.
Po drugi strani imamo v znanosti takšno politiko, da mladi doktorji
doma vse težje najdejo zaposlitev in jo zato vse bolj iščejo čez mejo. To
43
