Page 42 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
2 Kateri so glavni mejniki v slovenski znanosti po letu 1991?
etičnih ravnanj, običajno so to kodeksi, pogosto pa tudi postopki, ki
obravnavajo kršitelje. Univerze in inštituti lahko ukrepajo tudi s pre-
kinitvijo delovnega razmerja – taki primeri so žal znani tudi pri nas –,
med ukrepi tujih raziskovalnih agencij je večletna prepoved prijavlja-
nja raziskovalnih projektov spornih avtorjev, pri znanstvenih revijah
pa uvrstitev spornih avtorjev na črno listo.
Menim, da bi bilo smiselno sprejeti kodeks poštenosti v raziskovanju
in ustrezno zakonodajo, ki bi za kršitelje kodeksa predvidela sankcije.
Da bi se pri tem izognili morebitnemu konfliktu interesov, bi morali pri
presojanju sodelovati tudi tuji strokovnjaki.
Slovenski jezik
Znanstvena dela se objavljajo z namenom, da jih vsak lahko bere in upo-
števa pri svojem raziskovanju. Posledica tega načela je tudi dejstvo, da
se danes praktično vsa znanstvena dela objavljajo v angleškem jeziku,
naša zakonska ureditev pa je glede tega nedorečena. Znanstveno gradi-
vo, potrebno za prenos znanja na študente ter v gospodarstvo in druge
segmente družbe, pa je po drugi strani napisano predvsem v nacional-
nih jezikih.
Razvoj znanstvene terminologije ima velik pomen pri ohranjanju
jezika in nacionalne identitete. Slovenija bi morala zato sistematično
razvijati slovensko strokovno publicistiko, v kateri bi izhajali večino-
ma pregledni strokovni članki, in posebno skrb nameniti strokovnim
terminološkim slovarjem, obenem pa spodbujati prevajanje slovenskih
znanstvenih monografij pri uglednih mednarodnih znanstvenih založ-
bah.
Glavni dosežki na področju slovenske znanosti od začetka
20. stoletja do danes
Do 2. svetovne vojne:
• Ustanovitev Univerze v Ljubljani.
• Ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (s a z u).
Do 1991:
• Ustanovitev Instituta »Jožef Stefan« (tudi Znanstvenoraziskoval-
nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – z rc sa -
z u in Kemijskega inštituta).
• Finančni zagon v sredini osemdesetih: uvedba programa Mladi
raziskovalci, nabava raziskovalne opreme.
40
etičnih ravnanj, običajno so to kodeksi, pogosto pa tudi postopki, ki
obravnavajo kršitelje. Univerze in inštituti lahko ukrepajo tudi s pre-
kinitvijo delovnega razmerja – taki primeri so žal znani tudi pri nas –,
med ukrepi tujih raziskovalnih agencij je večletna prepoved prijavlja-
nja raziskovalnih projektov spornih avtorjev, pri znanstvenih revijah
pa uvrstitev spornih avtorjev na črno listo.
Menim, da bi bilo smiselno sprejeti kodeks poštenosti v raziskovanju
in ustrezno zakonodajo, ki bi za kršitelje kodeksa predvidela sankcije.
Da bi se pri tem izognili morebitnemu konfliktu interesov, bi morali pri
presojanju sodelovati tudi tuji strokovnjaki.
Slovenski jezik
Znanstvena dela se objavljajo z namenom, da jih vsak lahko bere in upo-
števa pri svojem raziskovanju. Posledica tega načela je tudi dejstvo, da
se danes praktično vsa znanstvena dela objavljajo v angleškem jeziku,
naša zakonska ureditev pa je glede tega nedorečena. Znanstveno gradi-
vo, potrebno za prenos znanja na študente ter v gospodarstvo in druge
segmente družbe, pa je po drugi strani napisano predvsem v nacional-
nih jezikih.
Razvoj znanstvene terminologije ima velik pomen pri ohranjanju
jezika in nacionalne identitete. Slovenija bi morala zato sistematično
razvijati slovensko strokovno publicistiko, v kateri bi izhajali večino-
ma pregledni strokovni članki, in posebno skrb nameniti strokovnim
terminološkim slovarjem, obenem pa spodbujati prevajanje slovenskih
znanstvenih monografij pri uglednih mednarodnih znanstvenih založ-
bah.
Glavni dosežki na področju slovenske znanosti od začetka
20. stoletja do danes
Do 2. svetovne vojne:
• Ustanovitev Univerze v Ljubljani.
• Ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (s a z u).
Do 1991:
• Ustanovitev Instituta »Jožef Stefan« (tudi Znanstvenoraziskoval-
nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti – z rc sa -
z u in Kemijskega inštituta).
• Finančni zagon v sredini osemdesetih: uvedba programa Mladi
raziskovalci, nabava raziskovalne opreme.
40
