Page 83 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 83
Spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in drugimi deli družbe 4
divji zahod, ki se zaenkrat starejših veliko manj dotakne kot nas. Zdaj
v družbi veljajo nova pravila, ki se jim mladi prilagajamo. Na nek način
smo veliko bolj sami odgovorni za svojo usodo, kar pa ni nujno le slabo.«
Morda bo dr. Jernej Zupanc kdaj pri tem še aktivneje sodeloval kot
doslej, saj ne skriva, da ga zelo mika znanstvena politika. »To je področ-
je, kjer se sreča mnogo interesov. Zdi se mi potrebno, da nekdo, ki od
blizu doživlja te stvari, nanje opozori tudi širšo javnost.«
Spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom
in drugimi deli družbe
Slovenija je po osamosvojitvi nadaljevala s proračunskim podpiranjem
aplikativnih projektov, ki je še danes pomembna oblika financiranja v
okviru a rr s. Iz slike 3.5 na strani 54 lahko razberemo, da se je sode-
lovanje znanosti in gospodarstva v Sloveniji v zadnjem desetletju zelo
okrepilo, za kar si je a rr s tudi prizadevala. Grafikon na sliki 3.5 se-
stavljajo podatki iz ocenjevalnega elementa a 3, ki od leta 2005 beleži
sredstva vseh slovenskih raziskovalcev (iz gospodarstva, e u, ministr-
stev, ki niso zadolžena za znanost). Ti podatki o vpetosti raziskovalca
v širše družbeno okolje, ki jih pridobi a rr s, so eno od meril pri vsto-
pnih pogojih za prijavo na projekte in pomemben element nagrajevanja
programskih skupin.
Leta 1994 je ministrstvo za znanost razvilo program ciljnih razisko-
valnih projektov (c r p), ki združuje finančne vire tistih ministrstev,
ki jih zanimajo predvsem ekspertne znanstvene raziskave s področij
kmetijstva in družboslovja. Program je bil med drugim zasnovan, da
bi zmanjšal razdrobljenost znanstvenega delovanja na posamezne pro-
jekte in jih med seboj povezal v bolj organiziran znanstveni sistem,
vendar bi težko trdili, da je zares dosegel svoj namen. Značilnost pro-
grama crp je usmerjenost v uporabne, za državo pomembne raziskave,
saj gre za financiranje tematik po izboru ministrstev, ki glede na svoje
potrebe same izberejo tudi predloge. Program je doživel več faz; da-
nes a rrs preverja izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma strokovno
usposobljenost vodij projektov, pri izbranih projektih pa sodeluje kot
sofinancer. Na ta način se financirajo tiste raziskave, ki so v interesu
države, obenem pa je zagotovljena tudi kvaliteta projektov.
Največ sredstev je bilo za crp namenjenih v letih 2006, 2007 in 2008,
ko je bil njihov glavni sofinancer Ministrstvo za obrambo, ki je v okviru
tega programa prispevalo okoli pet odstotkov celotnih sredstev za fi-
81
divji zahod, ki se zaenkrat starejših veliko manj dotakne kot nas. Zdaj
v družbi veljajo nova pravila, ki se jim mladi prilagajamo. Na nek način
smo veliko bolj sami odgovorni za svojo usodo, kar pa ni nujno le slabo.«
Morda bo dr. Jernej Zupanc kdaj pri tem še aktivneje sodeloval kot
doslej, saj ne skriva, da ga zelo mika znanstvena politika. »To je področ-
je, kjer se sreča mnogo interesov. Zdi se mi potrebno, da nekdo, ki od
blizu doživlja te stvari, nanje opozori tudi širšo javnost.«
Spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom
in drugimi deli družbe
Slovenija je po osamosvojitvi nadaljevala s proračunskim podpiranjem
aplikativnih projektov, ki je še danes pomembna oblika financiranja v
okviru a rr s. Iz slike 3.5 na strani 54 lahko razberemo, da se je sode-
lovanje znanosti in gospodarstva v Sloveniji v zadnjem desetletju zelo
okrepilo, za kar si je a rr s tudi prizadevala. Grafikon na sliki 3.5 se-
stavljajo podatki iz ocenjevalnega elementa a 3, ki od leta 2005 beleži
sredstva vseh slovenskih raziskovalcev (iz gospodarstva, e u, ministr-
stev, ki niso zadolžena za znanost). Ti podatki o vpetosti raziskovalca
v širše družbeno okolje, ki jih pridobi a rr s, so eno od meril pri vsto-
pnih pogojih za prijavo na projekte in pomemben element nagrajevanja
programskih skupin.
Leta 1994 je ministrstvo za znanost razvilo program ciljnih razisko-
valnih projektov (c r p), ki združuje finančne vire tistih ministrstev,
ki jih zanimajo predvsem ekspertne znanstvene raziskave s področij
kmetijstva in družboslovja. Program je bil med drugim zasnovan, da
bi zmanjšal razdrobljenost znanstvenega delovanja na posamezne pro-
jekte in jih med seboj povezal v bolj organiziran znanstveni sistem,
vendar bi težko trdili, da je zares dosegel svoj namen. Značilnost pro-
grama crp je usmerjenost v uporabne, za državo pomembne raziskave,
saj gre za financiranje tematik po izboru ministrstev, ki glede na svoje
potrebe same izberejo tudi predloge. Program je doživel več faz; da-
nes a rrs preverja izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma strokovno
usposobljenost vodij projektov, pri izbranih projektih pa sodeluje kot
sofinancer. Na ta način se financirajo tiste raziskave, ki so v interesu
države, obenem pa je zagotovljena tudi kvaliteta projektov.
Največ sredstev je bilo za crp namenjenih v letih 2006, 2007 in 2008,
ko je bil njihov glavni sofinancer Ministrstvo za obrambo, ki je v okviru
tega programa prispevalo okoli pet odstotkov celotnih sredstev za fi-
81
