Page 105 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Kulturne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja 105
ja s področja javnega naročanja, ki med drugim zahteva elektronsko obja-
vo vseh večjih razpisov ter manj dokumentacije za manjše razpise (Evrop-
ska komisija 2012).
Dostop do finančnih sredstev
Po podatkih Evropske komisije (2012) je Slovenija na tem področju pod
povprečjem in ne napreduje. Ravno nasprotno, pogoji kreditiranja se še
poostrujejo, še posebej za mala in srednja podjetja. Statistika sicer pravi,
da je delež zavrnjenih posojil padel (z 19 % leta 2009 na 7 % leta 2011) ven-
dar je to zavajajoče, kajti posojil je na splošno manj. Torej se vse manj pod-
jetnikov in malih podjetij sploh odloča zaprositi za posojilo, ker so pogo-
ji tako strogi. Kar je za MSP-je tudi nevzpodbudno, je dejstvo, da so bili
stroški posojila za mala podjetja leta 2011 za kar 14 % višji kakor za velika
podjetja. Poleg tega so se zaostrili tudi pogoji za pridobitev državnih po-
moči in garancij.
Slovenski podjetniški sklad se sicer trudi z raznovrstnimi ukrepi po-
magati malim podjetjem, npr. s sofinanciranjem nekaterih stroškov novo-
ustanovljenim podjetjem, še posebej tistim, ki kažejo potencial oziroma
so inovativna. Taka oblika pomoči ima nekatere pogoje, kot je sodelova-
nje s tehnološkim parkom ali poslovnim inkubatorjem. V letu 2011 je
imel tako omenjeni sklad za financiranje MSP-jev na voljo približno 70
milijonov EUR (Evropska komisija 2012).
Kultura
Definicija kulture
Poznavanje kultur drugih držav postaja dandanes vse pomembnejše za
dobro poslovanje. Proces globalizacije, selitev mnogih storitev na svetov-
ni splet, lažji dostop do informacij, večja povezanost, prost pretok blaga
in ljudi … vse to omogoča, da se lažje in boljše posluje s partnerji iz tuji-
ne. In za dober posel je zagotovo pomembno, da podjetnik pozna kulturo
svojih poslovnih partnerjev.
Pojem kulture je zelo kompleksen. Samovar, Porter in McDaniel
(2009, 10, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 8) kulturo opredeljujejo kot pra-
vila za življenje in funkcioniranje v določeni družbi. Učenje teh pravil po-
teka vse življenje, od rojstva. In če to navežemo na našo temo: podjetnik
mora poznati ta pravila, ko posluje v tuji deželi.
Živko, Zver in Bobek (2004, 7, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 8) kultu-
ro definirajo kot način življenja, razvijanja in vzpostavljanja vrednot, pre-
ja s področja javnega naročanja, ki med drugim zahteva elektronsko obja-
vo vseh večjih razpisov ter manj dokumentacije za manjše razpise (Evrop-
ska komisija 2012).
Dostop do finančnih sredstev
Po podatkih Evropske komisije (2012) je Slovenija na tem področju pod
povprečjem in ne napreduje. Ravno nasprotno, pogoji kreditiranja se še
poostrujejo, še posebej za mala in srednja podjetja. Statistika sicer pravi,
da je delež zavrnjenih posojil padel (z 19 % leta 2009 na 7 % leta 2011) ven-
dar je to zavajajoče, kajti posojil je na splošno manj. Torej se vse manj pod-
jetnikov in malih podjetij sploh odloča zaprositi za posojilo, ker so pogo-
ji tako strogi. Kar je za MSP-je tudi nevzpodbudno, je dejstvo, da so bili
stroški posojila za mala podjetja leta 2011 za kar 14 % višji kakor za velika
podjetja. Poleg tega so se zaostrili tudi pogoji za pridobitev državnih po-
moči in garancij.
Slovenski podjetniški sklad se sicer trudi z raznovrstnimi ukrepi po-
magati malim podjetjem, npr. s sofinanciranjem nekaterih stroškov novo-
ustanovljenim podjetjem, še posebej tistim, ki kažejo potencial oziroma
so inovativna. Taka oblika pomoči ima nekatere pogoje, kot je sodelova-
nje s tehnološkim parkom ali poslovnim inkubatorjem. V letu 2011 je
imel tako omenjeni sklad za financiranje MSP-jev na voljo približno 70
milijonov EUR (Evropska komisija 2012).
Kultura
Definicija kulture
Poznavanje kultur drugih držav postaja dandanes vse pomembnejše za
dobro poslovanje. Proces globalizacije, selitev mnogih storitev na svetov-
ni splet, lažji dostop do informacij, večja povezanost, prost pretok blaga
in ljudi … vse to omogoča, da se lažje in boljše posluje s partnerji iz tuji-
ne. In za dober posel je zagotovo pomembno, da podjetnik pozna kulturo
svojih poslovnih partnerjev.
Pojem kulture je zelo kompleksen. Samovar, Porter in McDaniel
(2009, 10, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 8) kulturo opredeljujejo kot pra-
vila za življenje in funkcioniranje v določeni družbi. Učenje teh pravil po-
teka vse življenje, od rojstva. In če to navežemo na našo temo: podjetnik
mora poznati ta pravila, ko posluje v tuji deželi.
Živko, Zver in Bobek (2004, 7, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 8) kultu-
ro definirajo kot način življenja, razvijanja in vzpostavljanja vrednot, pre-
