Page 110 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 110
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Temu rečemo tudi etnocentrizem, torej ko ima neka skupina ljudi
svojo kulturo za superiorno, za večvredno.
Visoka stopnja stresa v medkulturnih stikih
Pogosto se zgodi, da na medkulturne stike nismo dobro pripravljeni, da
ne vemo vsega. Zato take situacije za nas izpadejo kot stresne oziroma ,
drugače povedano, doživimo t. i. kulturni šok – zgodi se, ko smo nena-
doma vrženi v situacijo, ki je popolnoma drugačna od tiste katere smo va-
jeni. Kulturni šok pa ni prisoten le, ko gre posameznik v drugo kulturo,
temveč tudi v nasprotni situaciji – ko pride posameznik ali posamezniki
iz druge kulture k njemu.
Kalervo Oberg je bil sicer prvi, ki je opredelil pojem kulturnega šoka
(Gajšt in Korez-Vide 2013, 41). Definiral ga je kot tesnobo, stres, ki izvi-
110 ra iz pomankanja poznavanja komunikacijskih znakov, simbolov, navad
… ki se uporabljajo pri komunikaciji v kulturi, v kateri se je posameznik
znašel.
Jezik in poslovna komunikacija v medkulturnem kontekstu
Navedli smo že, da različne kulture uporabljajo ne le drugačen jezik, tem-
več ga uporabljajo tudi na različne načine; da nebesedne komunikacije
niti ne omenjamo. Vse to je izrednega pomena tudi pri poslovni komuni-
kaciji, se pravi pri komunikaciji, katere namen je sklenitev posla oziroma
poslovno sodelovanje Ta mora biti vedno prilagojena prejemniku našega
sporočila, njegovi kulturi (Gajšt in Korez-Vide 2013, 48).
Izpostavimo lahko sedem načel učinkovite (poslovne) komunikacije
(Gajšt in Korez-Vide 2013, 49). Ta načela so načelo popolnosti, načelo je-
drnatosti, načelo korektnosti, načelo pozornosti, načelo jasnosti (razum-
ljivosti), načelo konkretnosti, načelo vljudnosti. V poslovnem kontekstu
sta daleč najpomembnejša načelo vljudnosti in pozornosti.
Poznavanje kultur je torej izrednega pomena tudi na poslovni rav-
ni. Brez poznavanja kulture svojih poslovnih partnerjev je kakršnokoli
poslovno sodelovanje zelo oteženo, v nekaterih primerih celo nemogoče.
Poseben primer medkulturnega sodelovanja je Evropska unija s svo-
jim odprtim trgom, prostim pretokom ljudi, blaga, storitev in tudi kapi-
tala. Je skupek večih držav, različnih kultur… sodelovanje med njimi pa
je zavoljo Evropske unije, njene povezanosti in odprtosti zelo olajšano.
Zato je poznavanje drugih kultur še toliko pomembnejše za uspešno po-
slovanje. Npr., Slovenija je zelo majhen trg in tista podjetja, ki so izkoristi-
la priložnost, ki jo ponuja Evropska unija, so veliko uspešnejša od tistih,
Temu rečemo tudi etnocentrizem, torej ko ima neka skupina ljudi
svojo kulturo za superiorno, za večvredno.
Visoka stopnja stresa v medkulturnih stikih
Pogosto se zgodi, da na medkulturne stike nismo dobro pripravljeni, da
ne vemo vsega. Zato take situacije za nas izpadejo kot stresne oziroma ,
drugače povedano, doživimo t. i. kulturni šok – zgodi se, ko smo nena-
doma vrženi v situacijo, ki je popolnoma drugačna od tiste katere smo va-
jeni. Kulturni šok pa ni prisoten le, ko gre posameznik v drugo kulturo,
temveč tudi v nasprotni situaciji – ko pride posameznik ali posamezniki
iz druge kulture k njemu.
Kalervo Oberg je bil sicer prvi, ki je opredelil pojem kulturnega šoka
(Gajšt in Korez-Vide 2013, 41). Definiral ga je kot tesnobo, stres, ki izvi-
110 ra iz pomankanja poznavanja komunikacijskih znakov, simbolov, navad
… ki se uporabljajo pri komunikaciji v kulturi, v kateri se je posameznik
znašel.
Jezik in poslovna komunikacija v medkulturnem kontekstu
Navedli smo že, da različne kulture uporabljajo ne le drugačen jezik, tem-
več ga uporabljajo tudi na različne načine; da nebesedne komunikacije
niti ne omenjamo. Vse to je izrednega pomena tudi pri poslovni komuni-
kaciji, se pravi pri komunikaciji, katere namen je sklenitev posla oziroma
poslovno sodelovanje Ta mora biti vedno prilagojena prejemniku našega
sporočila, njegovi kulturi (Gajšt in Korez-Vide 2013, 48).
Izpostavimo lahko sedem načel učinkovite (poslovne) komunikacije
(Gajšt in Korez-Vide 2013, 49). Ta načela so načelo popolnosti, načelo je-
drnatosti, načelo korektnosti, načelo pozornosti, načelo jasnosti (razum-
ljivosti), načelo konkretnosti, načelo vljudnosti. V poslovnem kontekstu
sta daleč najpomembnejša načelo vljudnosti in pozornosti.
Poznavanje kultur je torej izrednega pomena tudi na poslovni rav-
ni. Brez poznavanja kulture svojih poslovnih partnerjev je kakršnokoli
poslovno sodelovanje zelo oteženo, v nekaterih primerih celo nemogoče.
Poseben primer medkulturnega sodelovanja je Evropska unija s svo-
jim odprtim trgom, prostim pretokom ljudi, blaga, storitev in tudi kapi-
tala. Je skupek večih držav, različnih kultur… sodelovanje med njimi pa
je zavoljo Evropske unije, njene povezanosti in odprtosti zelo olajšano.
Zato je poznavanje drugih kultur še toliko pomembnejše za uspešno po-
slovanje. Npr., Slovenija je zelo majhen trg in tista podjetja, ki so izkoristi-
la priložnost, ki jo ponuja Evropska unija, so veliko uspešnejša od tistih,
