Page 109 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
Kulturne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja 109
Kulturo je torej potrebno dobro poznati, ko komuniciramo s pripa-
dniki drugih kultur. Če poznamo samo jezik, to še ne pomeni, da bo ko-
munikacija uspešna. Tudi če poznamo kak skupen jezik (kot je anglešči-
na), je potrebno poznati vsaj nekaj kulturnega ozadja našega sogovornika.
Nebesedno komuniciranje
Izredno pomembno orodje komunikacije je tudi nebesedno komunici-
ranje. Sem spadajo npr. gibi rok in glave, mimika obraza, osebni prostor,
oblačila, dotiki, pogledi itd. Vsaka kultura ima svoja pravila, svoje siste-
me nebesednega komuniciranja. Pripadniki znotraj te kulture to avtoma-
tično prepoznajo in upoštevajo, problem pa lahko nastane v medkultur-
ni komunikaciji.
LeBaron (2003, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) trdi, da ker različ-
ne kulture uporabljajo različna pravila ter sisteme, pride do nepravilne-
ga razumevanja v medkulturnih situacijah. Ne le, da so v različnih kul-
turah drugačni pomeni nebesednih oblik komunikacije, kulture tem
oblikam komuniciranja pripisujejo tudi drugačen pomen – nekje večji,
nekje manjši. Tudi samo izražanje čustev ima lahko nekje večji ali manjši
pomen, npr., nekje je vljudno sedeti tik ob nekom drugem, ponekod pa je
lahko to videno kot vsiljivo.
Stereotipi
Mitchell (2000, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) definira stereotipe kot
tipične predstave, ki jih imamo o značilnostih določene skupine ljudi.
Stereotipov se drži izrazito negativen prizvok, vendar Adler in Gun-
dersen (2008, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) ugotavljata, da ti niso ved-
no negativni. V določenih primerih tako lahko stereotipi pomagajo po-
samezniku pravilno odreagirati v neznanih/novih situacijah. Tedaj torej
stereotipi niso vrednotna sodba neke skupine ljudi, temveč bolj kot ne
samo opisujejo določene značilnosti. V takih primerih so stereotipi celo
koristni pri medkulturni komunikaciji. Vsekakor pa jih je vedno treba je-
mati 's kančkom soli'.
Lastni kulturni predsodki
Po Sumnerju (2003, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 41) so lastni kulturni
predsodki tisti predsodki, kjer vrednotimo npr. navade, običaje in podob-
no drugih kultur. To lahko predstavlja tudi večjo oviro v medkulturnem
komuniciranju, saj zaradi teh predsodkov druge kulture ne razumemo
tako. kot bi morali – jo gledamo s stališča, ki ni vrednotno nevtralno.
Kulturo je torej potrebno dobro poznati, ko komuniciramo s pripa-
dniki drugih kultur. Če poznamo samo jezik, to še ne pomeni, da bo ko-
munikacija uspešna. Tudi če poznamo kak skupen jezik (kot je anglešči-
na), je potrebno poznati vsaj nekaj kulturnega ozadja našega sogovornika.
Nebesedno komuniciranje
Izredno pomembno orodje komunikacije je tudi nebesedno komunici-
ranje. Sem spadajo npr. gibi rok in glave, mimika obraza, osebni prostor,
oblačila, dotiki, pogledi itd. Vsaka kultura ima svoja pravila, svoje siste-
me nebesednega komuniciranja. Pripadniki znotraj te kulture to avtoma-
tično prepoznajo in upoštevajo, problem pa lahko nastane v medkultur-
ni komunikaciji.
LeBaron (2003, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) trdi, da ker različ-
ne kulture uporabljajo različna pravila ter sisteme, pride do nepravilne-
ga razumevanja v medkulturnih situacijah. Ne le, da so v različnih kul-
turah drugačni pomeni nebesednih oblik komunikacije, kulture tem
oblikam komuniciranja pripisujejo tudi drugačen pomen – nekje večji,
nekje manjši. Tudi samo izražanje čustev ima lahko nekje večji ali manjši
pomen, npr., nekje je vljudno sedeti tik ob nekom drugem, ponekod pa je
lahko to videno kot vsiljivo.
Stereotipi
Mitchell (2000, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) definira stereotipe kot
tipične predstave, ki jih imamo o značilnostih določene skupine ljudi.
Stereotipov se drži izrazito negativen prizvok, vendar Adler in Gun-
dersen (2008, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 40) ugotavljata, da ti niso ved-
no negativni. V določenih primerih tako lahko stereotipi pomagajo po-
samezniku pravilno odreagirati v neznanih/novih situacijah. Tedaj torej
stereotipi niso vrednotna sodba neke skupine ljudi, temveč bolj kot ne
samo opisujejo določene značilnosti. V takih primerih so stereotipi celo
koristni pri medkulturni komunikaciji. Vsekakor pa jih je vedno treba je-
mati 's kančkom soli'.
Lastni kulturni predsodki
Po Sumnerju (2003, po Gajšt in Korez-Vide 2013, 41) so lastni kulturni
predsodki tisti predsodki, kjer vrednotimo npr. navade, običaje in podob-
no drugih kultur. To lahko predstavlja tudi večjo oviro v medkulturnem
komuniciranju, saj zaradi teh predsodkov druge kulture ne razumemo
tako. kot bi morali – jo gledamo s stališča, ki ni vrednotno nevtralno.
