Page 125 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 125
Kulturne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja 125
Znanje tujih jezikov je v današnjem času za podjetje zelo pomembno. Pri
razgovorih potencialnih bodoče zaposlenih bi podjetja morala nujno pre-
verjati znanje tujega jezika.
S to hipotezo sem predvideval, da slovenska podjetja še zmeraj spre-
gledajo nujnost znanja tujega jezika in sledijo le smernicam standardnega
preverjanja izkušenj in znanja. Hipotezo moram ovreči, kajti 60 % anke-
tiranih podjetij vedno preveri znanje tujega jezika, 40 % podjetij to nare-
di včasih in nobeno anketirano podjetje nikoli ne preverja.
Hipoteza 5
Podjetja ne organizirajo izobraževanja o tujih kulturah.
V podjetjih, ki so aktivna v mednarodnih krogih, je poznavanje drugih
kultur ter navad ključnega pomena za uspešno poslovanje. Pri tej hipotezi
sem predvideval, da podjetja ne vlagajo dovolj energije in sredstev v orga-
nizacijo izobraževanj svojih zaposlenih v tej smeri. Hipotezo potrjujem,
saj kar 82 % anketiranih podjetij ne ponuja možnosti izobraževanja, 18 %
pa je takšnih, ki organizira izobraževanja.
Hipoteza 6
Zaposleni so v večini Slovenci.
Pri tej hipotezi sem predvideval, da večina slovenskih malih in srednje ve-
likih podjetij nima zaposlenih tujcev. Hipotezo v tem primeru potrjujem,
kajti 53 % podjetij v svojih krogih nima tujcev, medtem ko jih 47 % tujce
ima. Kljub potrditvi hipoteze lahko vidimo, da razlika ni velika.
Hipoteza 7
Izdelki, ki jih podjetja proizvajajo, ne odražajo naše kulture.
Podjetja v namen dobre prodaje prilagajajo izdelke drugim trgom in se
le občasno trudijo z izdelki predstavljati našo kulturo. 57 % anketiranih
podjetij ne proizvaja izdelkov, ki bi bili odraz slovenske kulture, 29 % iz-
delke delno prilagaja drugim trgom oziroma kulturam ter 14 % podjetij
proizvaja izdelke, ki so odraz slovenske kulture. Hipotezo v tem prime-
ru potrjujem.
Hipoteza 8
Slovenci niso v veliko pomoč tujcem, ki živijo in delajo pri nas.
Poleg službe je za nekoga iz tujine zelo pomembna prijaznost in toplina
naroda, h kateremu se preseli. Pri tej hipotezi sem predvideval, da sloven-
ski narod ni dojemljiv za tujce ter da jim ne pomaga počutiti se domače.
Znanje tujih jezikov je v današnjem času za podjetje zelo pomembno. Pri
razgovorih potencialnih bodoče zaposlenih bi podjetja morala nujno pre-
verjati znanje tujega jezika.
S to hipotezo sem predvideval, da slovenska podjetja še zmeraj spre-
gledajo nujnost znanja tujega jezika in sledijo le smernicam standardnega
preverjanja izkušenj in znanja. Hipotezo moram ovreči, kajti 60 % anke-
tiranih podjetij vedno preveri znanje tujega jezika, 40 % podjetij to nare-
di včasih in nobeno anketirano podjetje nikoli ne preverja.
Hipoteza 5
Podjetja ne organizirajo izobraževanja o tujih kulturah.
V podjetjih, ki so aktivna v mednarodnih krogih, je poznavanje drugih
kultur ter navad ključnega pomena za uspešno poslovanje. Pri tej hipotezi
sem predvideval, da podjetja ne vlagajo dovolj energije in sredstev v orga-
nizacijo izobraževanj svojih zaposlenih v tej smeri. Hipotezo potrjujem,
saj kar 82 % anketiranih podjetij ne ponuja možnosti izobraževanja, 18 %
pa je takšnih, ki organizira izobraževanja.
Hipoteza 6
Zaposleni so v večini Slovenci.
Pri tej hipotezi sem predvideval, da večina slovenskih malih in srednje ve-
likih podjetij nima zaposlenih tujcev. Hipotezo v tem primeru potrjujem,
kajti 53 % podjetij v svojih krogih nima tujcev, medtem ko jih 47 % tujce
ima. Kljub potrditvi hipoteze lahko vidimo, da razlika ni velika.
Hipoteza 7
Izdelki, ki jih podjetja proizvajajo, ne odražajo naše kulture.
Podjetja v namen dobre prodaje prilagajajo izdelke drugim trgom in se
le občasno trudijo z izdelki predstavljati našo kulturo. 57 % anketiranih
podjetij ne proizvaja izdelkov, ki bi bili odraz slovenske kulture, 29 % iz-
delke delno prilagaja drugim trgom oziroma kulturam ter 14 % podjetij
proizvaja izdelke, ki so odraz slovenske kulture. Hipotezo v tem prime-
ru potrjujem.
Hipoteza 8
Slovenci niso v veliko pomoč tujcem, ki živijo in delajo pri nas.
Poleg službe je za nekoga iz tujine zelo pomembna prijaznost in toplina
naroda, h kateremu se preseli. Pri tej hipotezi sem predvideval, da sloven-
ski narod ni dojemljiv za tujce ter da jim ne pomaga počutiti se domače.
