Page 127 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Kulturne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja 127
Kot primer lahko navedem sodelavca, ki je prišel iz Turčije v Slovenijo
in je dober primer raziskave, ki sem jo predstavil v prispevku. Če dan raz-
delimo na službeni in zasebni del, je zanimivo dejstvo, da se v službi po-
čuti dobro in sprejeto, medtem ko se v zasebnem času počuti izključenega
iz družbe. Veliko povedo njegovi komentarji, češ da smo Slovenci zaprt in
občasno hladen narod – to sem tudi želel potrditi v razsikavi, vendar sem
s strani anketiranih podjetij dobil nasprotne odgovore.
Podjetja, ki poslujejo s tujimi podjetji in/ali imajo tuje delavce, bi mo-
rala organizirati izobraževanja oziroma tečaje, s katerimi bi preprečila
nesporazume, ki privedejo do tega, da se tujci počutijo nespoštovane ali
izključene. Slovenija kot država zelo majhna in lahko zaprtost ljudi po-
tencialno predstavlja problem pri vstopanju tujih podjetij ali posamezni-
kov v naše okolje.
Znanje tujih jezikov je v današnjem poslovnem svetu neizbežno.
Predstavlja tudi veliko prednost pri iskanju službe, kajti, kot je razvidno
iz raziskave, precejšen odstotek podjetij vedno preverja spretnost in zna-
nje tujega jezika.
V Evropski uniji je Slovenija dobila priložnost lažjega prodora na tuje
trge, za kar pa morajo biti podjetja fleksibilna in v veliki meri iznajdlji-
va. Kot že omenjeno, podjetja morajo zaposlovati kader, ki je izobražen o
tujih kulturah in ima dobro znanje tujih jezikov, kajti to je tista ključna
prednost, s katero se podjetje predstavlja navzven in ima posledično tudi
velik vpliv na potencialne partnerje.
Pojem kulture je izjemno širok. Vsak narod ima drugačne navade in
običaje, kar predstavlja tudi izjemen izziv in hkrati priložnost za izobra-
ževanje človeka v poslovnem in zasebnem življenju.
V raziskavi sem navedel 10 hipotez, od katerih sem ovrgel 3. Pred-
videval sem, da slovenska podjetja še vedno niso dovolj ozaveščena o je-
zikovnih in kulturnih preprekah. V večini se podjetja že zavedajo pre-
prek, ki lahko nastanejo pri poslovanju zaradi nepoznavanja tujih kultur
in neznanja tujih jezikov. Prav tako sem bil mnenja, da slovenska podje-
tja le redko preverijo znanje tujih jezikov pri zaposlovanju novega kadra.
Glede na to, da sem anketiral samo podjetja, ki že poslujejo s tujino, je de-
lež podjetij, ki vedno preverijo znanje tujih jezikov, le malce večji od tis-
tih, ki to storijo le včasih. Mnenja pa sem bil tudi, da slovenski narod, ki
je bolj zaprt pri komunikaciji s tujci, ni v veliko pomoč nekomu, ki pride
delat ter živet v Slovenijo. Vsak človek, ki sprejme odločitev, da bo delal v
tujini, se mora počutiti sprejetega. To velja tako za službo kot tudi za za-
sebno življenje. V večini je prevladalo mnenje, da smo za težave tujcev zelo
dovzetni in v veliko pomoč. Kljub temu, da je tudi velik delež anketira-
Kot primer lahko navedem sodelavca, ki je prišel iz Turčije v Slovenijo
in je dober primer raziskave, ki sem jo predstavil v prispevku. Če dan raz-
delimo na službeni in zasebni del, je zanimivo dejstvo, da se v službi po-
čuti dobro in sprejeto, medtem ko se v zasebnem času počuti izključenega
iz družbe. Veliko povedo njegovi komentarji, češ da smo Slovenci zaprt in
občasno hladen narod – to sem tudi želel potrditi v razsikavi, vendar sem
s strani anketiranih podjetij dobil nasprotne odgovore.
Podjetja, ki poslujejo s tujimi podjetji in/ali imajo tuje delavce, bi mo-
rala organizirati izobraževanja oziroma tečaje, s katerimi bi preprečila
nesporazume, ki privedejo do tega, da se tujci počutijo nespoštovane ali
izključene. Slovenija kot država zelo majhna in lahko zaprtost ljudi po-
tencialno predstavlja problem pri vstopanju tujih podjetij ali posamezni-
kov v naše okolje.
Znanje tujih jezikov je v današnjem poslovnem svetu neizbežno.
Predstavlja tudi veliko prednost pri iskanju službe, kajti, kot je razvidno
iz raziskave, precejšen odstotek podjetij vedno preverja spretnost in zna-
nje tujega jezika.
V Evropski uniji je Slovenija dobila priložnost lažjega prodora na tuje
trge, za kar pa morajo biti podjetja fleksibilna in v veliki meri iznajdlji-
va. Kot že omenjeno, podjetja morajo zaposlovati kader, ki je izobražen o
tujih kulturah in ima dobro znanje tujih jezikov, kajti to je tista ključna
prednost, s katero se podjetje predstavlja navzven in ima posledično tudi
velik vpliv na potencialne partnerje.
Pojem kulture je izjemno širok. Vsak narod ima drugačne navade in
običaje, kar predstavlja tudi izjemen izziv in hkrati priložnost za izobra-
ževanje človeka v poslovnem in zasebnem življenju.
V raziskavi sem navedel 10 hipotez, od katerih sem ovrgel 3. Pred-
videval sem, da slovenska podjetja še vedno niso dovolj ozaveščena o je-
zikovnih in kulturnih preprekah. V večini se podjetja že zavedajo pre-
prek, ki lahko nastanejo pri poslovanju zaradi nepoznavanja tujih kultur
in neznanja tujih jezikov. Prav tako sem bil mnenja, da slovenska podje-
tja le redko preverijo znanje tujih jezikov pri zaposlovanju novega kadra.
Glede na to, da sem anketiral samo podjetja, ki že poslujejo s tujino, je de-
lež podjetij, ki vedno preverijo znanje tujih jezikov, le malce večji od tis-
tih, ki to storijo le včasih. Mnenja pa sem bil tudi, da slovenski narod, ki
je bolj zaprt pri komunikaciji s tujci, ni v veliko pomoč nekomu, ki pride
delat ter živet v Slovenijo. Vsak človek, ki sprejme odločitev, da bo delal v
tujini, se mora počutiti sprejetega. To velja tako za službo kot tudi za za-
sebno življenje. V večini je prevladalo mnenje, da smo za težave tujcev zelo
dovzetni in v veliko pomoč. Kljub temu, da je tudi velik delež anketira-
