Page 132 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 132
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Key words: knowledge, foreign languages, employability, multilingualism,
European Union.
Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča
V današnjem času globalizacije nam svet ponuja nešteto neizkoriščenih
možnosti, ki pa se skrivajo za nekaj več kot šest tisočimi jeziki. Pogoj, da
lahko te možnosti izkoristimo, je znanje tujih jezikov. Danes običajno še
zadostuje znanje enega tujega jezika, kar pa že jutri morda ne bo dovolj.
Znanje tujih jezikov je tako postalo človekova pomembna kompetenca
pri iskanju zaposlitve, hkrati pa je lahko tudi konkurenčna prednost pod-
jetja, ki zaposluje ljudi s takšnim znanjem.
V prispevku bom opredelila znanje tujih jezikov in zaposljivost. Prav
tako bom poskušala predstaviti povezavo med njima ter orisati vlogo
132 Evropske unije na tem področju.
Izkušnje Komisije evropskih skupnosti kažejo, da znanje več jezikov
spodbuja kreativnost in inovativnost. Tako se ljudje, ki govorijo več tu-
jih jezikov, zavedajo, da živimo v zelo jezikovno in kulturno diferencira-
nem svetu, kar jim omogoča, da težave rešujejo na primernejši, boljši na-
čin (2008).
Za slovenske iskalce zaposlitve je z vstopom v Evropsko unijo večje-
zičnost postala že skorajda nuja in ne samo prednost. Slovenija je danes
del evropskega prostora, ki s sedemindvajsetimi članicami združuje sko-
raj petsto milijonov Evropejcev. Ti imajo različno etično, kulturno in je-
zikovno ozadje, zato je medsebojno sporazumevanje ključnega pomena
(Grosman 2008, 182).
Evropska unija omogoča lažje mednarodno sodelovanje za podjetja
in lažje iskanje zaposlitve v tujini za posameznike. »Večjezičnost je tako
velika prednost vseh tistih, ki želijo evropski prostor izkoristiti v polni
meri.« (Šuster Erjavec, Šuster in Novak 2010, 504)
Današnje poslovno okolje namreč spremljajo neizmerna konkurenca,
intenzivni informacijski in tehnološki razvoj ter spremenjena struktura
trgov. Vse to se dogaja v nepredvidljivem okolju, zato morajo biti podje-
tja fleksibilna in hitro odzivna na spremembe. To jim v veliki meri omo-
gočajo sposobni in izobraženi zaposleni, ki lahko s svojim znanjem pred-
stavljajo vir konkurenčne prednosti podjetja. To pa predvsem zato, ker je
znanje nemogoče posnemati in so zaposleni, kot nosilci znanja, še zmeraj
redka dobrina (Lepšina 2008, 343).
Key words: knowledge, foreign languages, employability, multilingualism,
European Union.
Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča
V današnjem času globalizacije nam svet ponuja nešteto neizkoriščenih
možnosti, ki pa se skrivajo za nekaj več kot šest tisočimi jeziki. Pogoj, da
lahko te možnosti izkoristimo, je znanje tujih jezikov. Danes običajno še
zadostuje znanje enega tujega jezika, kar pa že jutri morda ne bo dovolj.
Znanje tujih jezikov je tako postalo človekova pomembna kompetenca
pri iskanju zaposlitve, hkrati pa je lahko tudi konkurenčna prednost pod-
jetja, ki zaposluje ljudi s takšnim znanjem.
V prispevku bom opredelila znanje tujih jezikov in zaposljivost. Prav
tako bom poskušala predstaviti povezavo med njima ter orisati vlogo
132 Evropske unije na tem področju.
Izkušnje Komisije evropskih skupnosti kažejo, da znanje več jezikov
spodbuja kreativnost in inovativnost. Tako se ljudje, ki govorijo več tu-
jih jezikov, zavedajo, da živimo v zelo jezikovno in kulturno diferencira-
nem svetu, kar jim omogoča, da težave rešujejo na primernejši, boljši na-
čin (2008).
Za slovenske iskalce zaposlitve je z vstopom v Evropsko unijo večje-
zičnost postala že skorajda nuja in ne samo prednost. Slovenija je danes
del evropskega prostora, ki s sedemindvajsetimi članicami združuje sko-
raj petsto milijonov Evropejcev. Ti imajo različno etično, kulturno in je-
zikovno ozadje, zato je medsebojno sporazumevanje ključnega pomena
(Grosman 2008, 182).
Evropska unija omogoča lažje mednarodno sodelovanje za podjetja
in lažje iskanje zaposlitve v tujini za posameznike. »Večjezičnost je tako
velika prednost vseh tistih, ki želijo evropski prostor izkoristiti v polni
meri.« (Šuster Erjavec, Šuster in Novak 2010, 504)
Današnje poslovno okolje namreč spremljajo neizmerna konkurenca,
intenzivni informacijski in tehnološki razvoj ter spremenjena struktura
trgov. Vse to se dogaja v nepredvidljivem okolju, zato morajo biti podje-
tja fleksibilna in hitro odzivna na spremembe. To jim v veliki meri omo-
gočajo sposobni in izobraženi zaposleni, ki lahko s svojim znanjem pred-
stavljajo vir konkurenčne prednosti podjetja. To pa predvsem zato, ker je
znanje nemogoče posnemati in so zaposleni, kot nosilci znanja, še zmeraj
redka dobrina (Lepšina 2008, 343).
