Page 133 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 133
Peter Drucker je tako že leta 1999 napovedal, da bo »nova družba
družba izobraženih, v kateri bo znanje njen ključni vir in izobraženci
prevladujoči del delovne sile« (Mihalič 2006, 110).
V Evropi delodajalci zato zelo cenijo znanje jezikov in komunikacij-
ske spretnosti. Državljani Evropske unije, ki govorijo več jezikov, lahko v
celoti izkoristijo ugodnosti prostega pretoka, saj so kot takšni zanimivi za
bodoče delodajalce in imajo večjo možnost pridobiti zaposlitev kot tisti z
neznanjem tujih jezikov (Evropska komisija 2012a).
Kadar ljudje razpolagajo z veliko znanja, so bolj sproščeni, odporni,
tolerantni in bolj dojemljivi za spremembe. Te pa vodijo k iskanju najbolj-
ših rešitev, ki so v tako kompleksnem gospodarskem in poslovnem svetu
zelo pomembne (Kos 2009, 104).
Do znanja lahko pridemo po treh različnih poteh. Ignjatović idr. so
kot prvo pot opredelili formalno izobraževanje. To izvajajo institucije za
izobraževanje in usposabljanje, ob končanem izobraževanju pa udeležen-
ci pridobijo javno priznane diplome in kvalifikacije.
Znanje lahko pridobimo tudi preko neformalnega izobraževanja, ki
se ne odvija znotraj sistema izobraževanja, prav tako pa ni nujno, da po
koncu takšnega izobraževanja pridobimo uradne certifikate. Kot tret-
je navajajo aformalno izobraževanje. To nas vsakodnevno spremlja skozi
naše življenje in je pogosto vpeto v drugo aktivnost. Tako je za takšno iz-
obraževanje značilno, da ni nujno, da je namerno (2007, 174).
Po katerikoli poti pridobimo naše znanje, je to vedno ena izmed na-
ših najpomembnejših kompetenc tako na splošno v življenju kot tudi pri
iskanju zaposlitve. Samo znanje pa pogosto ni dovolj. Še pomembnejša
od znanja samega je sposobnost znati znanje hitro in učinkovito upora-
biti. Morda je bolje znati manj in to aktivno, saj se lahko zgodi, da kadar
znamo veliko, je to znanje zakopano globoko v spominu in ga nismo spo-
sobni uporabiti, kadar je to potrebno. Ignjatovič idr. ugotavljajo, da daje-
jo delodajalci zadnjih nekaj let večji pomen dejanskim kompetencam kot
formalni izobrazbi. Vzrok temu so slabe izkušnje z diplomanti, ki ima-
jo nizko stopnjo sposobnosti uporabiti znanje, pridobljeno v šolah (2007,
233). Formalno pridobljena izobrazba je danes tako le še potreben in ne
zadosten pogoj za pridobitev zaposlitve.
Namen in cilji
Ključne kompetence in z njimi tudi znanje tujih jezikov postajajo, zlasti v
poslovnem svetu, vedno bolj pomembni in zaželeni.
Peter Drucker je tako že leta 1999 napovedal, da bo »nova družba
družba izobraženih, v kateri bo znanje njen ključni vir in izobraženci
prevladujoči del delovne sile« (Mihalič 2006, 110).
V Evropi delodajalci zato zelo cenijo znanje jezikov in komunikacij-
ske spretnosti. Državljani Evropske unije, ki govorijo več jezikov, lahko v
celoti izkoristijo ugodnosti prostega pretoka, saj so kot takšni zanimivi za
bodoče delodajalce in imajo večjo možnost pridobiti zaposlitev kot tisti z
neznanjem tujih jezikov (Evropska komisija 2012a).
Kadar ljudje razpolagajo z veliko znanja, so bolj sproščeni, odporni,
tolerantni in bolj dojemljivi za spremembe. Te pa vodijo k iskanju najbolj-
ših rešitev, ki so v tako kompleksnem gospodarskem in poslovnem svetu
zelo pomembne (Kos 2009, 104).
Do znanja lahko pridemo po treh različnih poteh. Ignjatović idr. so
kot prvo pot opredelili formalno izobraževanje. To izvajajo institucije za
izobraževanje in usposabljanje, ob končanem izobraževanju pa udeležen-
ci pridobijo javno priznane diplome in kvalifikacije.
Znanje lahko pridobimo tudi preko neformalnega izobraževanja, ki
se ne odvija znotraj sistema izobraževanja, prav tako pa ni nujno, da po
koncu takšnega izobraževanja pridobimo uradne certifikate. Kot tret-
je navajajo aformalno izobraževanje. To nas vsakodnevno spremlja skozi
naše življenje in je pogosto vpeto v drugo aktivnost. Tako je za takšno iz-
obraževanje značilno, da ni nujno, da je namerno (2007, 174).
Po katerikoli poti pridobimo naše znanje, je to vedno ena izmed na-
ših najpomembnejših kompetenc tako na splošno v življenju kot tudi pri
iskanju zaposlitve. Samo znanje pa pogosto ni dovolj. Še pomembnejša
od znanja samega je sposobnost znati znanje hitro in učinkovito upora-
biti. Morda je bolje znati manj in to aktivno, saj se lahko zgodi, da kadar
znamo veliko, je to znanje zakopano globoko v spominu in ga nismo spo-
sobni uporabiti, kadar je to potrebno. Ignjatovič idr. ugotavljajo, da daje-
jo delodajalci zadnjih nekaj let večji pomen dejanskim kompetencam kot
formalni izobrazbi. Vzrok temu so slabe izkušnje z diplomanti, ki ima-
jo nizko stopnjo sposobnosti uporabiti znanje, pridobljeno v šolah (2007,
233). Formalno pridobljena izobrazba je danes tako le še potreben in ne
zadosten pogoj za pridobitev zaposlitve.
Namen in cilji
Ključne kompetence in z njimi tudi znanje tujih jezikov postajajo, zlasti v
poslovnem svetu, vedno bolj pomembni in zaželeni.
