Page 135 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 135
ni obliki ter opisali. Na podlagi ugotovljenih rezultatov bomo potrdila ali
ovrgli zgoraj navedene hipoteze.
Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da so se v Sloveniji tako iskalci zaposlitve kot tudi de-
lodajalci pričeli zavedati pomembnosti znanja tujih jezikov predvsem po
vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Predpostavljamo, da bo v prihodnosti znanje tujih jezikov ključne-
ga pomena za uspešnost podjetij, ki bodo poslovala na mednarodnih tr-
gih, saj jim bo to predstavljalo temeljni vir konkurenčne prednosti. Zna-
nje tujih jezikov tako ne bo več le zaželena zmožnost, ampak tudi pogoj
za zaposljivost.
Omejitev predstavljajo predvsem pomanjkanje literature s področij
znanja tujih jezikov in zaposljivosti. Drugo omejitev pa predstavlja neza-
interesiranost podjetij za reševanje anketnih vprašalnikov in s tem posle-
dično tudi oteženo pridobivanje podatkov.
Znanje tujih jezikov
Medkulturna komunikacija je komunikacija med osebami različnih
kultur. Za uspešno medkulturno komunikacijo se moramo biti zmožni
sporazumevati v določenem jeziku. Kadar je ta jezik naš materni jezik,
običajno nimamo težav. Kadar pa je jezik, v katerem se moramo sporazu-
mevati, tuji jezik, moramo biti za uspešno komuniciranje jezikovno kom-
petentni. To pomeni, da moramo imeti široko znanje o tujem jeziku in ga
moramo znati tudi uporabljati.
Haček in Zajc poudarjata, da postajajo v družbi, temelječi na znanju,
naložbe v izobraževanje, usposabljanje, raziskovanje in razvoj odločujoč
dejavnik razvoja, od katerih imajo koristi tako delodajalci kot delojemal-
ci (2007, 7).
Tudi po mnenju Jakliča je novo znanje, ki je »skupek« raziskovanj
in ustvarjalnosti, konkurenčna prednost za posameznika, organizacijo in
družbo (2006).
Znanje je namreč predvsem intuitivno in izvira iz misli posame-
znikov (Sitar 2006, 59), zato ga je nemogoče posnemati in je kot takšno
neprecenljivo za nosilca tega znanja.
V tem poglavju bom teoretično opredelila tuji jezik ter definirala in
razčlenila pojem znanje. Predstavila bom večjezičnost ter stanje na po-
dročju znanja tujih jezikov v Evropi. Na koncu bom orisala vlogo Evrop-
ni obliki ter opisali. Na podlagi ugotovljenih rezultatov bomo potrdila ali
ovrgli zgoraj navedene hipoteze.
Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da so se v Sloveniji tako iskalci zaposlitve kot tudi de-
lodajalci pričeli zavedati pomembnosti znanja tujih jezikov predvsem po
vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Predpostavljamo, da bo v prihodnosti znanje tujih jezikov ključne-
ga pomena za uspešnost podjetij, ki bodo poslovala na mednarodnih tr-
gih, saj jim bo to predstavljalo temeljni vir konkurenčne prednosti. Zna-
nje tujih jezikov tako ne bo več le zaželena zmožnost, ampak tudi pogoj
za zaposljivost.
Omejitev predstavljajo predvsem pomanjkanje literature s področij
znanja tujih jezikov in zaposljivosti. Drugo omejitev pa predstavlja neza-
interesiranost podjetij za reševanje anketnih vprašalnikov in s tem posle-
dično tudi oteženo pridobivanje podatkov.
Znanje tujih jezikov
Medkulturna komunikacija je komunikacija med osebami različnih
kultur. Za uspešno medkulturno komunikacijo se moramo biti zmožni
sporazumevati v določenem jeziku. Kadar je ta jezik naš materni jezik,
običajno nimamo težav. Kadar pa je jezik, v katerem se moramo sporazu-
mevati, tuji jezik, moramo biti za uspešno komuniciranje jezikovno kom-
petentni. To pomeni, da moramo imeti široko znanje o tujem jeziku in ga
moramo znati tudi uporabljati.
Haček in Zajc poudarjata, da postajajo v družbi, temelječi na znanju,
naložbe v izobraževanje, usposabljanje, raziskovanje in razvoj odločujoč
dejavnik razvoja, od katerih imajo koristi tako delodajalci kot delojemal-
ci (2007, 7).
Tudi po mnenju Jakliča je novo znanje, ki je »skupek« raziskovanj
in ustvarjalnosti, konkurenčna prednost za posameznika, organizacijo in
družbo (2006).
Znanje je namreč predvsem intuitivno in izvira iz misli posame-
znikov (Sitar 2006, 59), zato ga je nemogoče posnemati in je kot takšno
neprecenljivo za nosilca tega znanja.
V tem poglavju bom teoretično opredelila tuji jezik ter definirala in
razčlenila pojem znanje. Predstavila bom večjezičnost ter stanje na po-
dročju znanja tujih jezikov v Evropi. Na koncu bom orisala vlogo Evrop-
