Page 169 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 169
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 169
jenim notranjim trgom zelo zainteresirana za prosto svetovno trgovino
ter za oblikovanje regionalnih ekonomskih povezav. S tem lahko izrav-
navamo zunanjetrgovinsko bilanco, zmanjšujemo stroške proizvodnje in
povečujemo svojo konkurenčnost. Glavni trgovinski partnerji Sloveni-
je so Nemčija, Italija, Francija, Avstrija in Hrvaška (Rantzen 2015; GZS
2015; Prevc 2008, 16).
V današnjem globalnem svetu postaja večjezičnost zelo koristna s fi-
nančnega in socialnega vidika. Znanje tujih jezikov nam olajša navezova-
nje stikov s poslovnimi partnerji. Za podjetja je ključnega pomena, da se
širijo na tuje trge. Pri tem sta poznavanje jezika in kulture ključnega po-
mena za uspeh. Znanje tujih jezikov krepi kognitivne in analitične spo-
sobnosti govorca. Učenje tujega jezika je težko in vključuje veliko men-
talne vadbe, na individualni ravni izboljšuje osebnostno rast in poveča
občutek lastne vrednosti (Klein idr. 2014).
V našem preteklem družbenem sistemu ni bilo večjih zahtev po zna-
nju tujih jezikov in je kot znanje tujega jezika veljalo že znanje osnov-
nih besed in zmožnost osnovnega sporazumevanja v tujem jeziku. Z uve-
ljavitvijo internacionalizacije poslovanja in integracije Slovenije v skupni
evropski trg in prostor se zahtevana raven znanja tujih jezikov zvišuje.
Ugotovimo lahko, da je znanje tujih jezikov v podjetjih in pri zaposlenih
nuja in ne samo prednost.
Evropska unija poudarja pomen večjezičnosti v evropskem prostoru.
V državah EU naj bi se državljani poleg maternega jezika že od zgodnjega
otroštva učili vsaj dveh tujih jezikov. Voditelji držav in vlad EU so mar-
ca 2002 v Barceloni sprejeli cilj »materni jezik + 2« (European Council
2002; Evropska komisija 2012b; Pilypaitytė 2013, 1–2). Evropska komi-
sarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade, Androulla Vassili-
ou, je dejala (Evropska komisija 2012a): »Sporazumevanje v tujem jeziku
širi obzorja, odpira vrata in povečuje zaposljivost, podjetjem pa omogoča
več priložnosti na enotnem trgu.«
V svetu podjetništva je v ospredju uporaba angleškega jezika, v Slo-
veniji pa se uporablja tudi nemški jezik, predvsem zaradi bližine in go-
spodarske povezanosti z Avstrijo in Nemčijo. Znanje tujih jezikov vodi
v ustvarjanje novih poslovnih priložnosti ter odprtost v mednarodnem
okolju (Data b. l.).
V Nemčiji, kjer je eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, že vsak
šesti zaposleni pri svojem delu uporablja tuji jezik, vsak tretji z osnovnim
znanjem tujega jezika na delovnem mestu lahko dobro dela. Angleški je-
zik je še vedno tuji jezik, ki ga zaposlovalci od kandidatov za delovno mes-
to zahtevajo največkrat (Hall 2007).
jenim notranjim trgom zelo zainteresirana za prosto svetovno trgovino
ter za oblikovanje regionalnih ekonomskih povezav. S tem lahko izrav-
navamo zunanjetrgovinsko bilanco, zmanjšujemo stroške proizvodnje in
povečujemo svojo konkurenčnost. Glavni trgovinski partnerji Sloveni-
je so Nemčija, Italija, Francija, Avstrija in Hrvaška (Rantzen 2015; GZS
2015; Prevc 2008, 16).
V današnjem globalnem svetu postaja večjezičnost zelo koristna s fi-
nančnega in socialnega vidika. Znanje tujih jezikov nam olajša navezova-
nje stikov s poslovnimi partnerji. Za podjetja je ključnega pomena, da se
širijo na tuje trge. Pri tem sta poznavanje jezika in kulture ključnega po-
mena za uspeh. Znanje tujih jezikov krepi kognitivne in analitične spo-
sobnosti govorca. Učenje tujega jezika je težko in vključuje veliko men-
talne vadbe, na individualni ravni izboljšuje osebnostno rast in poveča
občutek lastne vrednosti (Klein idr. 2014).
V našem preteklem družbenem sistemu ni bilo večjih zahtev po zna-
nju tujih jezikov in je kot znanje tujega jezika veljalo že znanje osnov-
nih besed in zmožnost osnovnega sporazumevanja v tujem jeziku. Z uve-
ljavitvijo internacionalizacije poslovanja in integracije Slovenije v skupni
evropski trg in prostor se zahtevana raven znanja tujih jezikov zvišuje.
Ugotovimo lahko, da je znanje tujih jezikov v podjetjih in pri zaposlenih
nuja in ne samo prednost.
Evropska unija poudarja pomen večjezičnosti v evropskem prostoru.
V državah EU naj bi se državljani poleg maternega jezika že od zgodnjega
otroštva učili vsaj dveh tujih jezikov. Voditelji držav in vlad EU so mar-
ca 2002 v Barceloni sprejeli cilj »materni jezik + 2« (European Council
2002; Evropska komisija 2012b; Pilypaitytė 2013, 1–2). Evropska komi-
sarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade, Androulla Vassili-
ou, je dejala (Evropska komisija 2012a): »Sporazumevanje v tujem jeziku
širi obzorja, odpira vrata in povečuje zaposljivost, podjetjem pa omogoča
več priložnosti na enotnem trgu.«
V svetu podjetništva je v ospredju uporaba angleškega jezika, v Slo-
veniji pa se uporablja tudi nemški jezik, predvsem zaradi bližine in go-
spodarske povezanosti z Avstrijo in Nemčijo. Znanje tujih jezikov vodi
v ustvarjanje novih poslovnih priložnosti ter odprtost v mednarodnem
okolju (Data b. l.).
V Nemčiji, kjer je eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, že vsak
šesti zaposleni pri svojem delu uporablja tuji jezik, vsak tretji z osnovnim
znanjem tujega jezika na delovnem mestu lahko dobro dela. Angleški je-
zik je še vedno tuji jezik, ki ga zaposlovalci od kandidatov za delovno mes-
to zahtevajo največkrat (Hall 2007).
