Page 170 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 170
Jezikovno izobraževanje in podjetja
V Sloveniji namenjamo v letih po osamosvojitvi jezikovnemu izobra-
ževanju veliko pozornost. Poudarja se pomembnost učenja jezikov že od
predšolskega obdobja dalje. Naši osnovnošolci, srednješolci in študenti na
višjih in visokih šolah se imajo v okviru formalnega izobraževanja mož-
nost učiti več tujih jezikov. V porastu je tudi neformalno učenje jezikov v
jezikovnih šolah, e-učenje in različne druge oblike učenja. Po številu oseb
z znanjem tujih jezikov se Slovenci uvrščamo v sam evropski vrh. Naj-
pogostejši tuji jeziki, ki jih govorijo prebivalci Slovenije v starostni sku-
pini od 18 do 69 let, so angleščina, nemščina in srbohrvaščina (SURS
2012). Na Andragoškem centru Slovenije (ACS 2010) ugotavljajo, da je
znanje tujih jezikov povezano z doseženo izobrazbo. Delež oseb z zna-
njem angleškega jezika se s starostjo zmanjšuje. Pri znanju nemškega jezi-
ka je razlika med generacijami manjša. Največ odraslih, ki govori nemško,
170 ima srednješolsko izobrazbo, manj kot tretjina pa višjo oziroma visoko iz-
obrazbo.
Slovenska podjetja, ki delujejo na tujih trgih oziroma poslovno sode-
lujejo s tujimi partnerji, pričakujejo od svojih zaposlenih, predvsem na de-
lovnih mestih, kjer je zahtevana vsaj srednješolska strokovna izobrazba,
znanje enega ali več tujih jezikov.
Večjezičnost postaja v današnjem poslovnem svetu ključ uspešnega
poslovanja. V procesih globalne organiziranosti gospodarstva in kapita-
la,nastopajo ljudje in organizacije, ki morajo med seboj komunicirati hit-
ro in dobro, da dosežejo uspeh in cilj, ki ju definira kapital (Novak Luka-
novič 2011).
Namen in cilji raziskave
Slovenija, kot država z majhnim in izvozno naravnanim gospodarstvom,
mora za doseganje čim višjega bruto domačega proizvoda intenzivno
trgovati s tujino. Konkurenčnost v trgovanju poleg dobrih izdelkov zah-
teva pogajalske spretnosti in jezikovna znanja.
V sestavku smo želeli ugotoviti povezave med znanjem tujih jezikov
zaposlenih in izvozno naravnanostjo podjetij ter morebitne ovire pri šir-
jenju na nove tuje trg, ki so posledica nezadostnega znanja tujih jezikov
zaposlenih. Empirično smo želeli ugotoviti stopnjo zavedanja o pomenu
znanja tujih jezikov med populacijo dijakov v Dravinjski dolini ter popu-
lacijo, ki je zaposlena v izbranih podjetjih, ki poslujejo na področju Dra-
vinjske doline.
Cilji, ki smo jih želeli doseči v raziskavi, so naslednji:
V Sloveniji namenjamo v letih po osamosvojitvi jezikovnemu izobra-
ževanju veliko pozornost. Poudarja se pomembnost učenja jezikov že od
predšolskega obdobja dalje. Naši osnovnošolci, srednješolci in študenti na
višjih in visokih šolah se imajo v okviru formalnega izobraževanja mož-
nost učiti več tujih jezikov. V porastu je tudi neformalno učenje jezikov v
jezikovnih šolah, e-učenje in različne druge oblike učenja. Po številu oseb
z znanjem tujih jezikov se Slovenci uvrščamo v sam evropski vrh. Naj-
pogostejši tuji jeziki, ki jih govorijo prebivalci Slovenije v starostni sku-
pini od 18 do 69 let, so angleščina, nemščina in srbohrvaščina (SURS
2012). Na Andragoškem centru Slovenije (ACS 2010) ugotavljajo, da je
znanje tujih jezikov povezano z doseženo izobrazbo. Delež oseb z zna-
njem angleškega jezika se s starostjo zmanjšuje. Pri znanju nemškega jezi-
ka je razlika med generacijami manjša. Največ odraslih, ki govori nemško,
170 ima srednješolsko izobrazbo, manj kot tretjina pa višjo oziroma visoko iz-
obrazbo.
Slovenska podjetja, ki delujejo na tujih trgih oziroma poslovno sode-
lujejo s tujimi partnerji, pričakujejo od svojih zaposlenih, predvsem na de-
lovnih mestih, kjer je zahtevana vsaj srednješolska strokovna izobrazba,
znanje enega ali več tujih jezikov.
Večjezičnost postaja v današnjem poslovnem svetu ključ uspešnega
poslovanja. V procesih globalne organiziranosti gospodarstva in kapita-
la,nastopajo ljudje in organizacije, ki morajo med seboj komunicirati hit-
ro in dobro, da dosežejo uspeh in cilj, ki ju definira kapital (Novak Luka-
novič 2011).
Namen in cilji raziskave
Slovenija, kot država z majhnim in izvozno naravnanim gospodarstvom,
mora za doseganje čim višjega bruto domačega proizvoda intenzivno
trgovati s tujino. Konkurenčnost v trgovanju poleg dobrih izdelkov zah-
teva pogajalske spretnosti in jezikovna znanja.
V sestavku smo želeli ugotoviti povezave med znanjem tujih jezikov
zaposlenih in izvozno naravnanostjo podjetij ter morebitne ovire pri šir-
jenju na nove tuje trg, ki so posledica nezadostnega znanja tujih jezikov
zaposlenih. Empirično smo želeli ugotoviti stopnjo zavedanja o pomenu
znanja tujih jezikov med populacijo dijakov v Dravinjski dolini ter popu-
lacijo, ki je zaposlena v izbranih podjetjih, ki poslujejo na področju Dra-
vinjske doline.
Cilji, ki smo jih želeli doseči v raziskavi, so naslednji:
