Page 172 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
Jezikovno izobraževanje in podjetja
metode. Za primerjavo različnih mnenj avtorjev smo uporabili metodo
komparacije. Spoznanja, različne ugotovitve avtorjev in njihova stališča
smo povzemali z metodo kompilacije in na osnovi tega, pri določenih
ugotovitvah, oblikovali tudi svoje mnenje.
Empirična metoda je bila uporabljena v drugem delu sestavka. Pred-
stavljala jo je izvedena kvantitativna raziskava, ki je temeljila na podlagi
podatkov, zbranih s pomočjo izvirnega anketnega vprašalnika na vzorcu
zaposlenih v podjetjih in na vzorcu dijakov, ki so vključeni v srednješol-
ske izobraževalne programe za mladino in odrasle.
H1, H2 in H3 smo testirali na vzorcu zaposlenih z najmanj srednje-
šolsko izobrazbo, ki so zaposleni v podjetjih Dravinjske doline. V vzorec
smo vključili podjetja, ki so imela po javno objavljenih podatkih AJPES1
za leto 2014 najmanj deset zaposlenih in katerih delež neposrednega iz-
172 voza je predstavljal najmanj 20 %. V ta namen je bil pripravljen anketni
vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa ter demografskimi
vprašanji.
H4 smo testirali na vzorcu dijakov, ki se izobražujejo v programih
srednjega strokovnega izobraževanja in splošne gimnazije na Šolskem
centru Slovenske Konjice-Zreče, ki je izobraževalna institucija na obmo-
čju Dravinjske doline. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega
in polodprtega tipa ter demografska vprašanja.
Anketna vprašalnika smo izdelali v elektronski obliki in v papirni
obliki. Vprašalnika smo predhodno testirali s pomočjo šestih naključno
izbranih oseb iz vsake ciljne skupine. Kot metodo anketiranja smo za za-
poslene uporabili anketiranje po elektronski pošti in anketiranje po pošti,
pri čemer smo sodelovali s podjetji, ki so posredovala vprašalnike svojim
zaposlenim. Med dijaki je bilo anketiranje izvedeno s spletno anketo.
Rezultate raziskave smo preučili s pomočjo uporabe računalniške
aplikacije SPSS 21.0, jih interpretirali in grafično prikazali z aplikacijo
MS Excel 2010. Pri obdelavi zbranih podatkov in testiranju hipotez so
bile uporabljene naslednje statistične metode:
− izračun frekvenc in odstotkov,
− izračun srednjih vrednosti,
− izračun odstotkov za več možnih odgovorov,
− t-test za neodvisne vzorce,
− Pearsonov hi-kvadrat.
1 Do podatkov smo dostopali preko GVIN.com. GVIN.com paketi so poslovno-informacijsko
orodje, ki omogočajo vpogled v poslovanje slovenskih podjetij.
metode. Za primerjavo različnih mnenj avtorjev smo uporabili metodo
komparacije. Spoznanja, različne ugotovitve avtorjev in njihova stališča
smo povzemali z metodo kompilacije in na osnovi tega, pri določenih
ugotovitvah, oblikovali tudi svoje mnenje.
Empirična metoda je bila uporabljena v drugem delu sestavka. Pred-
stavljala jo je izvedena kvantitativna raziskava, ki je temeljila na podlagi
podatkov, zbranih s pomočjo izvirnega anketnega vprašalnika na vzorcu
zaposlenih v podjetjih in na vzorcu dijakov, ki so vključeni v srednješol-
ske izobraževalne programe za mladino in odrasle.
H1, H2 in H3 smo testirali na vzorcu zaposlenih z najmanj srednje-
šolsko izobrazbo, ki so zaposleni v podjetjih Dravinjske doline. V vzorec
smo vključili podjetja, ki so imela po javno objavljenih podatkih AJPES1
za leto 2014 najmanj deset zaposlenih in katerih delež neposrednega iz-
172 voza je predstavljal najmanj 20 %. V ta namen je bil pripravljen anketni
vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa ter demografskimi
vprašanji.
H4 smo testirali na vzorcu dijakov, ki se izobražujejo v programih
srednjega strokovnega izobraževanja in splošne gimnazije na Šolskem
centru Slovenske Konjice-Zreče, ki je izobraževalna institucija na obmo-
čju Dravinjske doline. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega
in polodprtega tipa ter demografska vprašanja.
Anketna vprašalnika smo izdelali v elektronski obliki in v papirni
obliki. Vprašalnika smo predhodno testirali s pomočjo šestih naključno
izbranih oseb iz vsake ciljne skupine. Kot metodo anketiranja smo za za-
poslene uporabili anketiranje po elektronski pošti in anketiranje po pošti,
pri čemer smo sodelovali s podjetji, ki so posredovala vprašalnike svojim
zaposlenim. Med dijaki je bilo anketiranje izvedeno s spletno anketo.
Rezultate raziskave smo preučili s pomočjo uporabe računalniške
aplikacije SPSS 21.0, jih interpretirali in grafično prikazali z aplikacijo
MS Excel 2010. Pri obdelavi zbranih podatkov in testiranju hipotez so
bile uporabljene naslednje statistične metode:
− izračun frekvenc in odstotkov,
− izračun srednjih vrednosti,
− izračun odstotkov za več možnih odgovorov,
− t-test za neodvisne vzorce,
− Pearsonov hi-kvadrat.
1 Do podatkov smo dostopali preko GVIN.com. GVIN.com paketi so poslovno-informacijsko
orodje, ki omogočajo vpogled v poslovanje slovenskih podjetij.
