Page 225 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem

en znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline

Slika 25: Razlike v udeležbi v dodatna jezikovna izobraževanja ob podpori podjetij v zadnjih 225
dveh letih glede na starost

Ugotavljamo, da se v zadnjih dveh letih niso izobraževali večinoma
mlajši zaposleni (67,5 %). Izmed tistih, ki so se izobraževali, so se mlaj-
ši zaposleni v največji meri udeležili individualnih izobraževanj (67,0 %),
medtem ko so se starejši zaposleni v največji meri udeležili nadaljevalnega
tečaja tujega jezika (49,1 %). Pearsonov hi-kvadrat (χ2) kaže, da sta pod-
pora podjetja in starostna skupina zaposlenih statistično značilno pove-
zani (χ2=33,305, p < 0,001).

Na osnovi rezultatov (preglednica 12) in dobljenih statistik, ki se na-
našajo na sliko 24, H3 potrdimo. Podjetja pri dodatnem jezikovnem izo-
braževanju aktivneje podpirajo starejše zaposlene kot mlajše.

Četrta hipoteza (H4)
Dijaki, ki se izobražujejo na območju Dravinjske doline, se zavedajo po-
mena znanja tujih jezikov.

Slika 26: Pomen znanja tujih jezikov za dijake

Pomen znanja tujih jezikov pri dijakih kot bodočih akterjih na trgu
dela smo preverjali z njihovimi splošnimi pogledi na pomen znanja tujih
jezikov ter njihovim mnenjem o razlogih za učenje tujih jezikov. Ugotovi-
li smo, da se dijaki močno zavedajo pomena znanja tujih jezikov (slika 25),
saj jih kar 98,5 % izkazuje pozitiven odnos do tega vprašanja.