Page 248 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 248
Jezikovno izobraževanje in podjetja
govinsko dejavnostjo (oznake A1, A2 in A3), drugo skupino tri podjetja s
proizvodno dejavnostjo (oznake B1, B2 in B3) in tretjo skupino tri podje-
tja s telekomunikacijsko dejavnostjo (oznake C1, C2 in C3).
Po določitvi vzorca raziskave smo prebrali vsa sporočila (teh je bilo
1.053), ki so jih oblikovala izbrana podjetja. Sproti smo si zabeležili le tis-
ta (teh je bilo 174), ki so vsebovala značilnosti preučevanih pojmov v zas-
tavljenih raziskovalnih vprašanjih. Tako smo pridobili gradivo, ki smo ga
nato podrobneje analizirali. S ponovnim prebiranjem zbranega besedila
smo identificirali kategorije in jim določili kode, ki niso bile vnaprej prip-
ravljene. Zapisali smo jih v obliki citata, kar nam zagotavlja izvirno, celo-
vito, natančno in nespremenjeno podajanje opaženega izražanja ter s tem
zanesljivejšega razumevanja. Citiranje celotnega besedila ali stavka nam
je omogočilo razumevanje preučevanega izraza v skladu s kontekstom, saj
248 bi lahko v nasprotnem primeru posamezni izraz napačno razumeli in s
tem tudi napačno pojasnili. Bili smo pozorni na to, da smo vsak zaznani
izraz uvrstili le v eno pripadajočo kategorijo.
Da zbrano besedilo ne bi bilo preobsežno, kar bi lahko oteževalo na-
daljnji potek analize podatkov, smo si že pred začetkom raziskave zasta-
vili omejitev. Izločili smo vsa sporočila, ki niso vsebovala pojmov, oprede-
ljenih v raziskovalnih vprašanjih. Nato smo se omejili še tako, da smo pri
vsakem raziskovalnem vprašanju ob dosegu sedmih citatov za posamezno
podjetje prenehali z opazovanjem. Obe navedeni omejitvi smo podkrepi-
li še s časovnim obdobjem nastanka sporočil, saj smo pregledali le sporo-
čila, ki so nastala v obdobju 1. 1.–30. 4. 2016. Pregledovanje in analizira-
nje sta se začela z nazadnje objavljenimi sporočili in nato nadaljevala po
kronološkem vrstnem redu. Tako smo z izbiro tehnike analize dokumen-
tov zbirali podatke, ki že obstajajo (to so kratka sporočila podjetij na dru-
žabnem omrežju Twitter). S tem smo si zagotovili, da nismo vplivali na
njihov nastanek, saj niso nastali zaradi namena raziskave. Zato jim lah-
ko pripisujemo pristen odraz resničnega dogajanja oziroma avtentičnost.
Naše opazovanje s tehniko zbiranja obstoječih dokumentov odraža
značilnosti znanstvenega, tajnega, strukturiranega, posrednega, aktiv-
nega opazovanja, ki poteka v naravnem okolju, z opazovanjem izražanja
podjetij v realnih situacijah, brez udeležbe raziskovalca. Kot ustrezen raz-
iskovalni vzorec smo izbrali nenaključni, namenski vzorec, saj nam lah-
ko opazovanje izražanja izbrane skupine podjetij, ki komunicirajo na dru-
žabnem omrežju Twitter, poda najnatančnejše informacije o rabi jezika
v tem okolju. Ker je naša študija primera odraz preučevanja posameznih
podjetij (manjša skupina) s prizadevanjem po pravilnem, poglobljenem
in verodostojnem razumevanju njihove jezikovne rabe, smo za doseganje
govinsko dejavnostjo (oznake A1, A2 in A3), drugo skupino tri podjetja s
proizvodno dejavnostjo (oznake B1, B2 in B3) in tretjo skupino tri podje-
tja s telekomunikacijsko dejavnostjo (oznake C1, C2 in C3).
Po določitvi vzorca raziskave smo prebrali vsa sporočila (teh je bilo
1.053), ki so jih oblikovala izbrana podjetja. Sproti smo si zabeležili le tis-
ta (teh je bilo 174), ki so vsebovala značilnosti preučevanih pojmov v zas-
tavljenih raziskovalnih vprašanjih. Tako smo pridobili gradivo, ki smo ga
nato podrobneje analizirali. S ponovnim prebiranjem zbranega besedila
smo identificirali kategorije in jim določili kode, ki niso bile vnaprej prip-
ravljene. Zapisali smo jih v obliki citata, kar nam zagotavlja izvirno, celo-
vito, natančno in nespremenjeno podajanje opaženega izražanja ter s tem
zanesljivejšega razumevanja. Citiranje celotnega besedila ali stavka nam
je omogočilo razumevanje preučevanega izraza v skladu s kontekstom, saj
248 bi lahko v nasprotnem primeru posamezni izraz napačno razumeli in s
tem tudi napačno pojasnili. Bili smo pozorni na to, da smo vsak zaznani
izraz uvrstili le v eno pripadajočo kategorijo.
Da zbrano besedilo ne bi bilo preobsežno, kar bi lahko oteževalo na-
daljnji potek analize podatkov, smo si že pred začetkom raziskave zasta-
vili omejitev. Izločili smo vsa sporočila, ki niso vsebovala pojmov, oprede-
ljenih v raziskovalnih vprašanjih. Nato smo se omejili še tako, da smo pri
vsakem raziskovalnem vprašanju ob dosegu sedmih citatov za posamezno
podjetje prenehali z opazovanjem. Obe navedeni omejitvi smo podkrepi-
li še s časovnim obdobjem nastanka sporočil, saj smo pregledali le sporo-
čila, ki so nastala v obdobju 1. 1.–30. 4. 2016. Pregledovanje in analizira-
nje sta se začela z nazadnje objavljenimi sporočili in nato nadaljevala po
kronološkem vrstnem redu. Tako smo z izbiro tehnike analize dokumen-
tov zbirali podatke, ki že obstajajo (to so kratka sporočila podjetij na dru-
žabnem omrežju Twitter). S tem smo si zagotovili, da nismo vplivali na
njihov nastanek, saj niso nastali zaradi namena raziskave. Zato jim lah-
ko pripisujemo pristen odraz resničnega dogajanja oziroma avtentičnost.
Naše opazovanje s tehniko zbiranja obstoječih dokumentov odraža
značilnosti znanstvenega, tajnega, strukturiranega, posrednega, aktiv-
nega opazovanja, ki poteka v naravnem okolju, z opazovanjem izražanja
podjetij v realnih situacijah, brez udeležbe raziskovalca. Kot ustrezen raz-
iskovalni vzorec smo izbrali nenaključni, namenski vzorec, saj nam lah-
ko opazovanje izražanja izbrane skupine podjetij, ki komunicirajo na dru-
žabnem omrežju Twitter, poda najnatančnejše informacije o rabi jezika
v tem okolju. Ker je naša študija primera odraz preučevanja posameznih
podjetij (manjša skupina) s prizadevanjem po pravilnem, poglobljenem
in verodostojnem razumevanju njihove jezikovne rabe, smo za doseganje
