Page 288 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 288
Jezikovno izobraževanje in podjetja
mi in ustvariti sliko, kakšne so lastnosti posameznika, ki vseživljenjske-
mu izobraževanju pripisuje velik pomen, a o tem več v nadaljevanju.
Pogoji vseživljenskega jezikovnega izobraževanja
Ideja o vseživljenjskosti učenja zahteva za svoje uresničevanje tudi dolo-
čen tip osebnosti, ki smo ga že spoznali. Tako imenovani pedagoški eros
pa se lahko ustvari med učiteljem in učencem le, če učitelj v učencu pre-
pozna nastajajočo osebnost in če sebe ne dojema kot dokončno oblikova-
no osebnost (Lesar 2000, 33). I. Lesar (prav tam) tako svetuje, da naj se pri
otrocih v šolah razvija tudi druge razsežnosti osebnosti, saj bo le tako ide-
ja vseživljenjskega učenja v realnosti zaživela.
Skrb za dobro izobraževalno politiko na področju izobraževanja od-
raslih ni zagotovilo uspešnosti. Treba je namreč izhajati iz posameznikov
288 oziroma njihovih potreb, pričakovanj, želja, stališč ter tudi strahov, bo-
jazni in nedostopnosti itd. ter se jim na ta način približati. Tisti, ki bo po-
nujeno lahko sprejel ali zavrnil, je posameznik. Ta bo sposoben samostoj-
no iskati rešitve, informacije in znanje. K uspešnemu življenju pa mu bo
pomagalo zavedanje, da bo v današnji družbi preživel le s stalnim spre-
mljanjem ter iskanjem ustreznih znanj (prav tam, 21).
V informacijski družbi ni več dovolj, da pričakujemo, da bo posame-
znika življenje spametovalo in da ga bo življenje samo izučilo. Človek se
mora tako hitro spreminjati, da vpeljuje temeljne lastnosti bolj strukturi-
ranega učenja, ki je zavestno in ciljno naravnano, oz. izobraževanja in jih
dodati k vseživljenjskemu procesu. Izobraževanje kot način življenja »po-
meni biti na preži, vedeti, kaj iščeš (Kranjc 1998, po Lesar 2000, 23).
Čeprav se zdi, da se izobraževanje v zadnjih dvajsetih letih hitro raz-
vija, pa stanje ljub temu ni zadovoljivo. Predlogi za razvoj jezikovnega iz-
obraževanja so (Zorko Mencin 2003, 77):
– treba bi bilo bolj dvigniti kakovost izobraževanja,
– pripraviti bi bilo treba standarde znanj na področju tujih jezikov
in podeliti licence za poučevanje tujih jezikov,
– na državni ravni bi bilo treba nameniti več sredstev za financira-
nje učenja tujih jezikov in razviti nacionalno politiko jezikovne-
ga izobraževanja za odrasle,
– okrepiti bi se morala funkcija informiranja in svetovanja pri
vključevanju v proces jezikovnega izobraževanja. Številne nove
možnosti različnih oblik in načinov učenja, kot so npr. multime-
dija, samostojno učenje, uporaba CD-romov, so še vedno prema-
mi in ustvariti sliko, kakšne so lastnosti posameznika, ki vseživljenjske-
mu izobraževanju pripisuje velik pomen, a o tem več v nadaljevanju.
Pogoji vseživljenskega jezikovnega izobraževanja
Ideja o vseživljenjskosti učenja zahteva za svoje uresničevanje tudi dolo-
čen tip osebnosti, ki smo ga že spoznali. Tako imenovani pedagoški eros
pa se lahko ustvari med učiteljem in učencem le, če učitelj v učencu pre-
pozna nastajajočo osebnost in če sebe ne dojema kot dokončno oblikova-
no osebnost (Lesar 2000, 33). I. Lesar (prav tam) tako svetuje, da naj se pri
otrocih v šolah razvija tudi druge razsežnosti osebnosti, saj bo le tako ide-
ja vseživljenjskega učenja v realnosti zaživela.
Skrb za dobro izobraževalno politiko na področju izobraževanja od-
raslih ni zagotovilo uspešnosti. Treba je namreč izhajati iz posameznikov
288 oziroma njihovih potreb, pričakovanj, želja, stališč ter tudi strahov, bo-
jazni in nedostopnosti itd. ter se jim na ta način približati. Tisti, ki bo po-
nujeno lahko sprejel ali zavrnil, je posameznik. Ta bo sposoben samostoj-
no iskati rešitve, informacije in znanje. K uspešnemu življenju pa mu bo
pomagalo zavedanje, da bo v današnji družbi preživel le s stalnim spre-
mljanjem ter iskanjem ustreznih znanj (prav tam, 21).
V informacijski družbi ni več dovolj, da pričakujemo, da bo posame-
znika življenje spametovalo in da ga bo življenje samo izučilo. Človek se
mora tako hitro spreminjati, da vpeljuje temeljne lastnosti bolj strukturi-
ranega učenja, ki je zavestno in ciljno naravnano, oz. izobraževanja in jih
dodati k vseživljenjskemu procesu. Izobraževanje kot način življenja »po-
meni biti na preži, vedeti, kaj iščeš (Kranjc 1998, po Lesar 2000, 23).
Čeprav se zdi, da se izobraževanje v zadnjih dvajsetih letih hitro raz-
vija, pa stanje ljub temu ni zadovoljivo. Predlogi za razvoj jezikovnega iz-
obraževanja so (Zorko Mencin 2003, 77):
– treba bi bilo bolj dvigniti kakovost izobraževanja,
– pripraviti bi bilo treba standarde znanj na področju tujih jezikov
in podeliti licence za poučevanje tujih jezikov,
– na državni ravni bi bilo treba nameniti več sredstev za financira-
nje učenja tujih jezikov in razviti nacionalno politiko jezikovne-
ga izobraževanja za odrasle,
– okrepiti bi se morala funkcija informiranja in svetovanja pri
vključevanju v proces jezikovnega izobraževanja. Številne nove
možnosti različnih oblik in načinov učenja, kot so npr. multime-
dija, samostojno učenje, uporaba CD-romov, so še vedno prema-
