Page 285 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 285
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 285
liko klasifikacij potreb, najbolj pa je znana Maslowova (1982, po Radovan
2007, 37). Maslow je potrebe razvrstil v hierarhijo glede na pomembnost.
Odrasli, ki se želijo vključiti v izobraževanje, sprejmejo vsaj dve skupi-
ni pomembnih odločitev, kadar koli začenjajo novo učenje. Prvo skupino
odločitev predstavljajo odločitve, ki so bile sprejete pred vključitvijo v iz-
obraževanje in se nanašajo na odločitve, ki vodijo človeka v neki program.
Druga skupina odločitev pa je pomembna ob začetku programa in vpliva
na učenje v tem programu (Radovan 2007, 37).
Tough (1979, po Radovan 2007, 37) našteva 26 korakov, ki jih nare-
di človek od trenutka, ko pomisli, da se bo vključil v program, pa do de-
janske vključitve v program. Zelo redki naredijo prav vse korake, poudar-
jeni pa so predvsem naslednji vidiki:
– čas, ki je potreben za učenje;
– obremenitev, ki jo predstavljajo finance;
– značilnosti prostora za učenje in organizacije;
– odpovedi, ki bodo potrebne v tem času;
– vložen trud za uspešno opravljanje izobraževanja in zahtevnost
programa;
– odnosi z drugimi udeleženci v skupini oz. značilnosti same sku-
pine.
Predvsem je pomembno zavedanje, da bo motivacija odraslih visoka,
ko potrebujejo in si želijo to, kar se učijo.
Na udeležbo v izobraževanju pa vplivajo naslednje skupine dejavni-
kov (Radovan 2007, 37):
Stališča
Stališča, ki so naučena in jih po navadi pridobimo v procesih, kot so izku-
šnje, identifikacija z drugimi in opazovanje modelov, do izobraževalnega
programa, ki neposredno vpliva na njegovo učenje, bodo običajno imela
naslednje usmeritve:
– pozitivno ali negativno stališče do učne snovi;
– pozitivno ali negativno stališče do učitelja;
– pozitivno ali negativno stališče do samega sebe.
Negativna stališča do izobraževanja so lahko povezana s predvideva-
njem, da je nizko vrednotenje izobraževanja odraz vrednot, naučenih v
obdobju socializacije. Odrasli iz nižjih ekonomskih razredov preprosto
bolj kot intelektualne naloge cenijo praktično delo. Veliko raziskav kaže,
da je zelo pogost razlog za zapuščanje šole želja, da bi delali. Za te odrasle
liko klasifikacij potreb, najbolj pa je znana Maslowova (1982, po Radovan
2007, 37). Maslow je potrebe razvrstil v hierarhijo glede na pomembnost.
Odrasli, ki se želijo vključiti v izobraževanje, sprejmejo vsaj dve skupi-
ni pomembnih odločitev, kadar koli začenjajo novo učenje. Prvo skupino
odločitev predstavljajo odločitve, ki so bile sprejete pred vključitvijo v iz-
obraževanje in se nanašajo na odločitve, ki vodijo človeka v neki program.
Druga skupina odločitev pa je pomembna ob začetku programa in vpliva
na učenje v tem programu (Radovan 2007, 37).
Tough (1979, po Radovan 2007, 37) našteva 26 korakov, ki jih nare-
di človek od trenutka, ko pomisli, da se bo vključil v program, pa do de-
janske vključitve v program. Zelo redki naredijo prav vse korake, poudar-
jeni pa so predvsem naslednji vidiki:
– čas, ki je potreben za učenje;
– obremenitev, ki jo predstavljajo finance;
– značilnosti prostora za učenje in organizacije;
– odpovedi, ki bodo potrebne v tem času;
– vložen trud za uspešno opravljanje izobraževanja in zahtevnost
programa;
– odnosi z drugimi udeleženci v skupini oz. značilnosti same sku-
pine.
Predvsem je pomembno zavedanje, da bo motivacija odraslih visoka,
ko potrebujejo in si želijo to, kar se učijo.
Na udeležbo v izobraževanju pa vplivajo naslednje skupine dejavni-
kov (Radovan 2007, 37):
Stališča
Stališča, ki so naučena in jih po navadi pridobimo v procesih, kot so izku-
šnje, identifikacija z drugimi in opazovanje modelov, do izobraževalnega
programa, ki neposredno vpliva na njegovo učenje, bodo običajno imela
naslednje usmeritve:
– pozitivno ali negativno stališče do učne snovi;
– pozitivno ali negativno stališče do učitelja;
– pozitivno ali negativno stališče do samega sebe.
Negativna stališča do izobraževanja so lahko povezana s predvideva-
njem, da je nizko vrednotenje izobraževanja odraz vrednot, naučenih v
obdobju socializacije. Odrasli iz nižjih ekonomskih razredov preprosto
bolj kot intelektualne naloge cenijo praktično delo. Veliko raziskav kaže,
da je zelo pogost razlog za zapuščanje šole želja, da bi delali. Za te odrasle
