Page 283 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 283
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 283
– jeza: naval hormonov oz. adrenalina pospeši srčni utrip, izzo-
ve naval energije v telesu in požene kri v roke; človek tako hitro
»udari« (dobesedno ali v prenesenem pomenu) nasprotnika;
– strah: požene kri v večje skeletne mišice, da telo pripravi na beg.
Človek, ki ga je strah, tako v obraz hitro pobledi, celotno telo pa
se mu ohladi. Hormoni so tako pripravljeni na hitro reagiranje;
– veselje: pri tem čustvu je dejavnost v možganskem centru izred-
no povečana. Pojavi se umirjenost, zaradi katere si telo hitreje
opomore od biološke razrvanosti. Telesu takšno stanje omogoča
zadovoljevanje več ciljev in zagnanost za delo;
– žalost: povzroči, da splahnita človekova moč in zagnanost za de-
javnosti, posebej za razvedrilo in radost. Pojavi se beg v notra-
njost, ki predstavlja priložnost za žalovanje (lahko zaradi izgube
ljubljene osebe, lahko zaradi zatrtega upanja). Ko se energija po-
vrne, se rodijo novi načrti;
– presenečenje: pri posameznikih se kaže s povzdignjenimi
obrvmi. Posameznik tako skuša natančneje ugotoviti, kaj se
pravzaprav dogaja, oz. zbrati več informacij o nepredvidenem
dogodku;
– gnus: predstavlja dejansko odvratnost po okusu ali vonju, pa tudi
odvratnost v prenesenem pomenu.
Dobro počutje otroka vpliva na njegovo uspešnost pri učenju. V od-
raslosti ni nič drugače – posameznikovo dobro počutje vpliva na njego-
vo zadovoljstvo in tudi na uspešnost pri delu. Vendar se pri tem pristo-
pu kmalu pokažejo pomanjkljivosti, saj so mnogi prepričani, da otroku
prijazna šola pomeni, da morajo svoje učne aktivnosti v razredu zasnova-
ti tako, da bo otrok že samo na podlagi igre prišel do znanja. Za učenje
poštevanke ni več potrebna stalna vaja, temveč morajo učitelji v razredu
izpeljati toliko aktivnosti, da začne otrok prek igre obvladovati poštevan-
ko. Obstajajo tudi mnoge tehnike hitrega učenja, ki obljubljajo tekoče ob-
vladovanje tujega jezika v nemogoče kratkem času (prav tam, 33). I. Lesar
(prav tam) se ob takih navedbah sprašuje, ali je morda z njo kaj narobe,
ker za tekoče obvladovanje tujega jezika potrebuje veliko časa in trdega
dela. Nadalje se sprašuje, zakaj je treba učenje otrokom prikazati tako ne-
realno, in dodaja, da se določenih stvari ne obvlada drugače kot le z veli-
ko vaje, ponavljanja … Pri tem se pojavi vprašanje, kako bo otrok, ki mu
je bilo učenje opisano zgolj kot prijetna igra, privolil v obliko učenja, ki
zahteva veliko energije in vztrajnosti, sprejel odgovornost za lastno učenje
in svoje znanje osmišljal in na podlagi naučenega vplival na lastno učenje
(prav tam).
– jeza: naval hormonov oz. adrenalina pospeši srčni utrip, izzo-
ve naval energije v telesu in požene kri v roke; človek tako hitro
»udari« (dobesedno ali v prenesenem pomenu) nasprotnika;
– strah: požene kri v večje skeletne mišice, da telo pripravi na beg.
Človek, ki ga je strah, tako v obraz hitro pobledi, celotno telo pa
se mu ohladi. Hormoni so tako pripravljeni na hitro reagiranje;
– veselje: pri tem čustvu je dejavnost v možganskem centru izred-
no povečana. Pojavi se umirjenost, zaradi katere si telo hitreje
opomore od biološke razrvanosti. Telesu takšno stanje omogoča
zadovoljevanje več ciljev in zagnanost za delo;
– žalost: povzroči, da splahnita človekova moč in zagnanost za de-
javnosti, posebej za razvedrilo in radost. Pojavi se beg v notra-
njost, ki predstavlja priložnost za žalovanje (lahko zaradi izgube
ljubljene osebe, lahko zaradi zatrtega upanja). Ko se energija po-
vrne, se rodijo novi načrti;
– presenečenje: pri posameznikih se kaže s povzdignjenimi
obrvmi. Posameznik tako skuša natančneje ugotoviti, kaj se
pravzaprav dogaja, oz. zbrati več informacij o nepredvidenem
dogodku;
– gnus: predstavlja dejansko odvratnost po okusu ali vonju, pa tudi
odvratnost v prenesenem pomenu.
Dobro počutje otroka vpliva na njegovo uspešnost pri učenju. V od-
raslosti ni nič drugače – posameznikovo dobro počutje vpliva na njego-
vo zadovoljstvo in tudi na uspešnost pri delu. Vendar se pri tem pristo-
pu kmalu pokažejo pomanjkljivosti, saj so mnogi prepričani, da otroku
prijazna šola pomeni, da morajo svoje učne aktivnosti v razredu zasnova-
ti tako, da bo otrok že samo na podlagi igre prišel do znanja. Za učenje
poštevanke ni več potrebna stalna vaja, temveč morajo učitelji v razredu
izpeljati toliko aktivnosti, da začne otrok prek igre obvladovati poštevan-
ko. Obstajajo tudi mnoge tehnike hitrega učenja, ki obljubljajo tekoče ob-
vladovanje tujega jezika v nemogoče kratkem času (prav tam, 33). I. Lesar
(prav tam) se ob takih navedbah sprašuje, ali je morda z njo kaj narobe,
ker za tekoče obvladovanje tujega jezika potrebuje veliko časa in trdega
dela. Nadalje se sprašuje, zakaj je treba učenje otrokom prikazati tako ne-
realno, in dodaja, da se določenih stvari ne obvlada drugače kot le z veli-
ko vaje, ponavljanja … Pri tem se pojavi vprašanje, kako bo otrok, ki mu
je bilo učenje opisano zgolj kot prijetna igra, privolil v obliko učenja, ki
zahteva veliko energije in vztrajnosti, sprejel odgovornost za lastno učenje
in svoje znanje osmišljal in na podlagi naučenega vplival na lastno učenje
(prav tam).
