Page 286 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 286
Jezikovno izobraževanje in podjetja
je delo pomembnejši življenjski cilj kot pa učenje v šoli. Negativna stališča
pa so lahko povezana tudi z negativnimi izkušnjami s prejšnjim šolanjem,
o čemer smo do tega mesta že pisali. Negativna stališča so tako lahko obli-
kovana na podlagi neposrednih izkušenj, ki niso vsebovale spodbud ali pa
so jih vsebovale malo in so bile neprijetne.
Samopodoba
Nekateri udeleženci imajo slabo mnenje o sebi kot učencu, kar lahko ime-
nujemo tudi »negativna akademska samopodoba«, ki je pogosto opaže-
na udeležencih, ki so manj izobraženi. Ti udeleženci so po navadi manj
motivirani za učenje kot drugi. Obstajajo celo trditve, da je samopodoba
med dejavniki, ki vplivajo na motivacijo za izobraževanje oz. tudi za kate-
ro drugo dejavnost, najpomembnejša. Odrasli, ki imajo samopodobo ne-
286 gativno, lahko namreč ne verjamejo, da bi bili lahko njihovo izobraževa-
nje uspešno, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba.
Cilji
Raziskave kažejo, da postavljanje ciljev, ki morajo biti tudi ravno prav
zahtevni in čim natančneje opredeljeni, ter zavzetost pri doseganju ciljev
izboljšujeta motivacijo in dosežke posameznika. Na vztrajnost in motiva-
cijo najmočneje vpliva bližina ciljev. Kadar si postavimo nek dolgoročni,
v prihodnost postavljeni cilj, bomo na poti do cilja le redko dobili povra-
tne informacije o svojem napredovanju in pozitivne podkrepitve. Kratko-
ročni cilji omogočajo več priložnosti za podkrepitve kot kratkoročni cilji.
Podkrepitve po navadi sledijo doseganju ciljev in povečujejo posamezni-
kovo zavezanost k dosegu dolgoročnih ciljev. Kratkoročni cilji omogoča-
jo več možnosti za relevantno povratno informacijo o dosežkih, ki dovo-
ljuje človeku, da ocenjuje svoje dosežke na poti do končnega cilja.
Motivi za vseživljenjsko jezikovno izobraževanje
Skela (2014, 95) piše, da imata poučevanje in učenje tujih jezikov v Slove-
niji razmeroma dolgo tradicijo. Omenjeno tradicijo so na vseh razvojnih
stopnjah v večji ali manjši meri pomembno sooblikovala tuja teoretična,
znanstveno-raziskovalna in praktična spoznanja jezikovne pedagogike
oz. uporabnega jezikoslovja; iz tega razloga moramo trenutno stanje (tuje)
jezikovnega izobraževanja pri nas videti kot nasledek, preplet in sintezo
najpomembnejših zgodovinskih oz. globalnih razvojnih tokov, prizade-
vanj in stremljenj na tem področju.
je delo pomembnejši življenjski cilj kot pa učenje v šoli. Negativna stališča
pa so lahko povezana tudi z negativnimi izkušnjami s prejšnjim šolanjem,
o čemer smo do tega mesta že pisali. Negativna stališča so tako lahko obli-
kovana na podlagi neposrednih izkušenj, ki niso vsebovale spodbud ali pa
so jih vsebovale malo in so bile neprijetne.
Samopodoba
Nekateri udeleženci imajo slabo mnenje o sebi kot učencu, kar lahko ime-
nujemo tudi »negativna akademska samopodoba«, ki je pogosto opaže-
na udeležencih, ki so manj izobraženi. Ti udeleženci so po navadi manj
motivirani za učenje kot drugi. Obstajajo celo trditve, da je samopodoba
med dejavniki, ki vplivajo na motivacijo za izobraževanje oz. tudi za kate-
ro drugo dejavnost, najpomembnejša. Odrasli, ki imajo samopodobo ne-
286 gativno, lahko namreč ne verjamejo, da bi bili lahko njihovo izobraževa-
nje uspešno, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba.
Cilji
Raziskave kažejo, da postavljanje ciljev, ki morajo biti tudi ravno prav
zahtevni in čim natančneje opredeljeni, ter zavzetost pri doseganju ciljev
izboljšujeta motivacijo in dosežke posameznika. Na vztrajnost in motiva-
cijo najmočneje vpliva bližina ciljev. Kadar si postavimo nek dolgoročni,
v prihodnost postavljeni cilj, bomo na poti do cilja le redko dobili povra-
tne informacije o svojem napredovanju in pozitivne podkrepitve. Kratko-
ročni cilji omogočajo več priložnosti za podkrepitve kot kratkoročni cilji.
Podkrepitve po navadi sledijo doseganju ciljev in povečujejo posamezni-
kovo zavezanost k dosegu dolgoročnih ciljev. Kratkoročni cilji omogoča-
jo več možnosti za relevantno povratno informacijo o dosežkih, ki dovo-
ljuje človeku, da ocenjuje svoje dosežke na poti do končnega cilja.
Motivi za vseživljenjsko jezikovno izobraževanje
Skela (2014, 95) piše, da imata poučevanje in učenje tujih jezikov v Slove-
niji razmeroma dolgo tradicijo. Omenjeno tradicijo so na vseh razvojnih
stopnjah v večji ali manjši meri pomembno sooblikovala tuja teoretična,
znanstveno-raziskovalna in praktična spoznanja jezikovne pedagogike
oz. uporabnega jezikoslovja; iz tega razloga moramo trenutno stanje (tuje)
jezikovnega izobraževanja pri nas videti kot nasledek, preplet in sintezo
najpomembnejših zgodovinskih oz. globalnih razvojnih tokov, prizade-
vanj in stremljenj na tem področju.
